Dassault Mirage III

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mirage III
Avstralski Mirage IIIO(F)
Vloga Večnamensko lovsko letalo
Proizvajalec/-ci Dassault
Krstni polet 17. november 1956
Predstavljen 1961
Status V uporabi
Glavni uporabniki Francoske letalske sile (v preteklosti)
Pakistanske letalske sile
Avstralske kraljeve letalske sile (historical)
Izraelske letalske sile (historical)
Število izdelanih 1422
Različice Dassault Mirage IIIV
Dassault Mirage 5
Atlas Cheetah

Dassault Mirage III je francosko enomotorno nadzvočno lovsko letalo. Razvilo ga je v 1950ih podjetje Dassault. Mirage III je prvo evropsko bojno letalo, ki je preseglo Mach 2 v horizontalnem letu.

Proizvajali so ga v Franciji in v drugih državah, v nekaterih primerih tudi ne licenčno. Zgradili so 1442 letal in ga uporabljali po številnih državah po svetu. Največji uporabnik so Pakistanske letalske sile s 75 letali.

Na podlagi tega letala so razvili Dassault Mirage IIIV, Dassault Mirage 5 in Atlas Cheetah

Kokpit Mirage III simulatorja of the Swiss Air Force.

Načrtovanje družine letal Mirage III se je začelo leta 1952. Francoska vlada je hotela lahko, vse-vremensko prestrezniško lovsko letalo, ki bi doseglo višino 18000 metrov v šestih minutah in bi doseglo hitrost Mach 1,3.

Dassault je na razpis odgovoril z Mystère-Delta 550, ki sta ga poganjala dva turboreaktivna Armstrong Siddeley MD30R Viper z dodatnim zgorevanjem. Imel je tudi raketni motor na tekoče gorivo SEPR, ki je proizvajal dodatnih 3300 funtov potiska. Letalo je imelo delta krilo brez repa. Ta konfiguracija je imela številne omejitve, odsotnost horizontalnega stabilizatorja je pomenila, da ni mogoče uporabiti zakrilc. Zato je bil vzletna in pristajalna hitrost visoka, kar je pomenilo uporabo dolge steze. Imelo je tudi omejeno manevrirnost, je pa bilo robustno in je lahko doseglo visoke hitrosti.

Mystère-Delta je prvič poletel 25. junija 1955. Potem so letalo predelali, spremenil rep, dodali dodatno zgorevanje in raketni motor in spremenili oznako v Mirage I. Leta 1955 je dosegel Mach 1,3 v horizontalnem letu in z raketnimi motorji Mach 1,6. Mirage I je imel zelo majhen bojni tovor.

Mirage prototip s posebej velikim vertikalnim stabilizatorjem

Dassault je potem razmišljal o večji verziji Mirage II z dvema turboreaktivnima motorja Turbomeca Gabizo, vendar niso zgradili prototipa.

Razvili so nov koncept, ki je bil 30% večji od Mirage I in je imel za pogon en motor SNECMA Atar z dodatnim zgorevanjem. Atar je imel aksialni tok in je bil razvit iz BMW 003. Nov lovec je dobil oznako Mirage III. Mirage III je prvič poletel 17. novembra 1956. Kmalu je dosgel hitrost Mach 1,52 in pozneje Mach 1,8. Mirage III je za prebijanje zvočnega zidu potreboval dodatno zgorevanje, vendar ko je enkrat letel nadzvočno, če je pilot držal 100% suhega potiska brez dodatnega zgorevanje je letalo zaradi odličnih aerodinamičnih lastnosti lahko obdržalo hitrost križarjenja večjo od hitrosti zvoka.

Cyrano radarski sistem

Tehnične specifikacije (Mirage IIIE)[uredi | uredi kodo]

Podatki iz Encyclopedia of World Military Aircraft[1]

Splošne karakteristike

  • Posadka: 1
  • Dolžina: 15,03 m (49 ft 3½ in)
  • Razpon kril: 8,22 m (26 ft 11⅝ in)
  • Višina: 4,50 m (14 ft 9 in)
  • Površina kril: 34,85 m² (375 ft²)
  • Teža praznega letala: 7050 kg (15600 lb)
  • Naložena teža: 9600 kg (21164 lb)
  • Maks. vzletna teža: 13700 kg (30203 lb)
  • Pogon letala: 1 × SNECMA Atar 09C turboreaktivni motor

Zmogljivost

  • Maks. hitrost: Mach 2,2 (2350 km/h, 1268 vozlov, 1460 mph) at 12000 m (39370 ft)
  • Bojni radij: 1200 km (647 nmi, 746 mi)
  • Največji doseg: 4000 km (2152 nmi, 2486 mi)
  • Višina leta: 17000 m (55775 ft)
  • Hitrost vzpenjanja: 83 m/s+ (16405 ft/min)

Oborožitev

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Donald and Lake 1996, p. 125.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Atlejees, Leephy. Armscor Film by Armscor, SABC and Leephy Atlejees. Public broadcast by SABC Television, 1972, rebroadcast: 1982, 1984.
  • Baker, Nigel and Tom Cooper. "Middle East Database: Dassault Mirage III & Mirage 5/Nesher in Israeli Service". www.acig.org, Air Combat Information Group Journal (ACIG), 26 September 2003. Retrieved: 1 March 2009.
  • Breffort, Dominique; Jouineau, Andre (2004). The Mirage III, 5, 50 and derivatives from 1955 to 2000. Paris: Histoire et Collections. ISBN 9782913903920.
  • "Cheetah: Fighter Technologies". Archimedes 12. June 1987.
  • Cooper, Tom. "Middle East Database: War of Attrition, 1969-1970." www.acig.org, Air Combat Information Group Journal (ACIG), 24 September 2003. Retrieved: 1 March 2009.
  • "The Designer of the B-1 Bomber's Airframe". Wings Magazine, Vol. 30/No 4, August 2000, p. 48.
  • Donald, David; Lake, Jon (1996). Encyclopedia of World Military Aircraft. London: AIRtime Publishing. ISBN 1-880588-24-2.
  • Eden, Paul, ur. (1. junij 2006). The Encyclopedia of Modern Military Aircraft. London: Amber Books, 2004. ISBN 1-904687-84-9.
  • Green, William; Swanborough, Gordon (1994). The Complete Book of Fighters. New York: Smithmark Publishers Inc. ISBN 0-8317-3939-8.
  • Jackson, Paul. "Mirage III/5/50 Variant Briefing: Part 1: Dassault's Delta". World Air Power Journal Volume 14, Autumn/Fall 1993, pp. 112–137. London: Aerospace Publishing. ISBN 1-874023-32-8. ISSN 0959-7050.
  • Jackson, Paul. "Mirage III/5/50 Variant Briefing: Part 2: Fives, Fifties, Foreigners and Facelifts". World Air Power Journal Volume 15, Winter 1993, pp. 100–119. London:Aerospace Publishing. ISBN 1-874023-34-4. ISSN 0959-7050.
  • Jackson, Paul. "Mirage III/5/50 Variant Briefing: Part 3: The Operators". World Air Power Journal Volume 16, Spring 1994, pp. 90–119. London: Aerospace Publishing. ISBN 1-874023-36-0. ISSN 0959-7050.
  • Jackson, Paul. Modern Combat Aircraft 23: Mirage. Shepperton, UK: Ian Allen, 1985. ISBN 0-7110-1512-0.
  • Lake, Jon. "Atlas Cheetah". World Air Power Journal 27, Winter 1966. pp. 42–53.
  • Lake, Jon. "Atlas Cheetah". World Air Power Journal 27: 42–53, Winter 1966.
  • Pérez, San Emeterio Carlos (1978). Mirage: Espejismo de la técnica y de la política (v španščini). Madrid: Armas 30. Editorial San Martin. ISBN 9788471401588.
  • Rogers, Mike. VTOL Military Research Aircraft. London: Foulis, 1989. ISBN 0-85429-675-1.
  • Schürmann, Roman. Helvetische Jäger. Dramen und Skandale am Militärhimmel (in German). Zürich: Rotpunktverlag, 2009. ISBN 978-3-85869-406-5.
  • Wheeler, Barry C. (1992). The Hamlyn Guide to Military Aircraft Markings. London: Chancellor Press. ISBN 1-85152-582-3.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]