Metis (luna)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Metis
Metis.jpg
Slika Metis, ki jo je med novembrom 1996 in junijem 1997 posnela sonda Galileo
Odkritje
Odkritelj: S. Synnott
Datum odkritja: 4. marec 1979
Značilnosti tira
Periapsida: 127.540 km (0,000853 AE)
Apoapsida: 127.840 km (0,000855 AE)
Srednji polmer orbite: 127.691 km (0,000854 AE)
Obseg tira: 802.300 km (0,005 AE)
Izsrednost: 0,0012
Obhodna doba: 0,294780 d (7 h 4,5 min)
Povp. tirna hitrost: 31,501 km/s
Maks. tirna hitrost: 31,539 km/s
Min. tirna hitrost: 31,464 km/s
Naklon tira: 2,22° (glede na ekliptiko)
0,00° (glede na Jupitrov ekvator)
Obkroža: Jupiter
Fizikalne značilnosti
Srednji polmer: 21,5 km
Površina: ~5800 km2
Prostornina: ~41.600 km3
Masa: 1,2 · 1017 kg
Srednja gostota: 3,0 g/cm3
Ekvatorialna površinska težnost: 0,016 m/s2 (0.002 g)
ubežna hitrost: 0,027 km/s
Vrtilna doba: sinhrono
Hitrost vrtenja na ekvatorju: 19 km/h
Nagib vrtilne osi: ničeln
Albedo: 0,06
Temperatura: ~123 K

Metis (grško Μήτις: Métis) je Jupitrov naravni satelit. Spada v skupino notranjih Jupitrovih satelitov. Leži zelo blizu Jupitra, zato je o njej zelo malo znanega.

Luno je leta 1979 odkril Voyager 1. Najprej je dobila začasno ime S/1979 J 3. Označujejo jo tudi kot Jupiter XVI. V letu 1983 je dobila uradno ime po titanki Metidi iz grške mitologije, ki je bila prva žena Zevsa in mati Atene.

Metis leži znotraj glavnega Jupitrovega obroča in je tako lahko glavni vir za snov, ki obroč sestavlja. Tir lune leži znotraj polmera sinhrone orbite (podobno kot Adrasteja), tako da plimovanje močno vpliva na njeno tirnico. Prav tako njena tirnica leži znotraj Rocheeve meje za tekoče satelite, vendar ne znotraj meje za toge satelite. Zaradi tega razpad zaradi plimovanja ni možen.

Jupitrove lune Metis ne smemo zamenjevati z asteroidom 9 Metis.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]