Mab (luna)
 |
|
| Odkritje | |
|---|---|
| Odkritelj: | Mark R. Showalter in Jack J. Lissauer |
| Datum odkritja: | 25. avgust, 2003 |
| Druga imena: | Uran XXVI, S/2003 U 1 |
| Značilnosti tira | |
| Srednji polmer orbite: | 97.736 km [1] |
| Izsrednost: | 0,0025 ± 0,000061 |
| Obhodna doba: | 0,923 dni |
| Naklon tira: | 0,1335° (na Uranov ekvator) |
| Obkroža: | Uran |
| Fizikalne značilnosti | |
| Srednji polmer: | ~24 km (ocena) |
| Površina: | ~1.900 km² (ocena) |
| Prostornina: | ~8.000 km³ (ocena) |
| Masa: | ~1,0 · 1016 kg (ocena) |
| Srednja gostota: | ~1,3 g/cm³ (ocena) |
| Ekvatorialna površinska težnost: | 0,0044 m/s2 (ocena) |
| ubežna hitrost: | 0,011 km/s (ocena) |
| Vrtilna doba: | sinhrono vrtenje (predvideno) |
| Nagib vrtilne osi: | 0° (predvideno) |
| Albedo: | 0,103 |
| Temperatura: | ~63 K |
Mab je Uranov notranji satelit.
Vsebina |
Odkritje in imenovanje [uredi]
Luno Mab sta odkrila Mark R. Showalter in Jack J. Lissauer 25. avgust 2003 na posnetkih, ki jih je naredil Vesoljski teleskop Hubble.[2] Takrat je dobila začasno oznako S/2003 U 1.[2] Uradno ime je dobila po pravljičnem bitju kraljici Mab, ki se pojavlja tudi v Shakespearjevi tragediji Romeo in Julija.[3] Luna je znana je tudi kot Uran XXVI.[3]
Luna Mab je zelo majhna in temna. Zaradi tega je niso opazili na posnetkih, ki jih je naredila sonda Voyager 2 v letu 1986. Tudi luno Perdito so odkrili na podobnih posnetkih šele leta 1997. To je vodilo znanstvenike do ponovnega pregleda posnetkov in so tako luno našli tudi na starih posnetkih.[1]
Lastnosti [uredi]
Luna Mab je zelo temna. Na površini ima svetlejša področja, podobno kot sosednja luna Miranda. Je manjša od lune Kupid in je tako po velikosti primerljiva z najmanjšimi zunanjimi lunami. Njena gostota je okoli 1,3 g/cm³, kar je manj kot gostota Zemlje.
Tirnica lune Mab je močno motena, kar do sedaj še ne znajo pojasniti. Verjetno nanjo vpliva katera od večjih lun.[1] Luna Mab ima tirnico na isti razdalji od Urana kot novo odkriti prašni obroč z oznako R/2003 U 1. Luna ima primerno velikost za tvorjenje prahu, ki odleti s površine telesa. Večje lune ga po nastanku zopet zberejo zaradi dovolj velike gravitacijske sile, manjše pa imajo premajhno površino, da bi ob trkih z meteoriti nastalo dovolj prašnih delcev. Niso pa še našli obročev, ki bi bila povezani z lunama Perdita in Kupid, ker verjetno Belinda omejuje življenjsko dobo prahu, ki nastaja.[1]
Opombe in reference [uredi]
- ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 Showalter, Mark R.; Lissauer, Jack J. (22-12-2005). "The Second Ring-Moon System of Uranus: Discovery and Dynamics". Science Express. http://www.sciencemag.org/cgi/content/abstract/1122882v1.
- ^ 2,0 2,1 Showalter, M. R.; Lissauer, J. J. (25. september 2003). IAU Circular No. 8209. Pridobljeno dne 05-08-2006.
- ^ 3,0 3,1 Planet and Satellite Names and Discoverers. Gazetteer of Planetary Nomenclature. USGS Astrogeology (21. julij 2006). Pridobljeno dne 05-08-2006.
Zunanje povezave [uredi]
- Odkritje najmanjših Uranovih lun s pomočjo Vesoljskega teleskopa Hubble
- Odkritje Uranovih obročev in lun
|
|||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||
