Kresida (luna)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kresida
Uranus-Portia-Cressida-Ophelia-NASA.gif
Odkritje
Odkritelj: Stephen P. Synnott / Voyager 2
Datum odkritja: 9. januar, 1986
Druga imena: Uran IX, S/1986 U 3
Značilnosti tira
Srednji polmer orbite: 61.766,730 ± 0,046 km[1]
Izsrednost: 0,00036 ± 0,00011[1]
Obhodna doba: 0,463569601 ± 0,000000013 dni[1]
Naklon tira: 0,006 ± 0,040° (na Uranov ekvator)[1]
Obkroža: Uran
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti: 92 × 74 × 74 km[2]
Srednji polmer: 41 ± 2 km[2]
Površina: ~20.000 km²[3]
Prostornina: ~260.000 km³[3]
Masa: ~3,4 · 1017 kg[3]
Srednja gostota: ~1,3 g/cm³ (predvideno)
Ekvatorialna površinska težnost: ~0,013 m/s2[3]
ubežna hitrost: ~0,034 km/s[3]
Vrtilna doba: sinhrono vrtenje [2]
Nagib vrtilne osi: [2]
Albedo: 0,08 ± 0,01[4]
Temperatura: ~64 K[3]

Kresida je Uranov notranji satelit.

Odkritje in imenovanje[uredi | uredi kodo]

Luno Kresido je odkril Stephen P. Synnott 9. januarja 1986 na posnetkih, ki jih je naredil Voyager 2. Takrat je dobila začasno oznako S/1986 U 3 [5]. Uradno ime je dobila po Kresidi iz Shakespearjeve tragedija Troilus in Kresida. Spada v  »Porcijino skupino« lun, ki imajo podobne tirnice in fotometrične lastnosti. V to skupino spadajo še Bjanka, Desdemona, Julija, Porcija, Rozalinda, Belinda, Kupid in Perdita.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

O luni Kresidi je znana samo tirnica [1], premer [2] in albedo. Njena gostota je okoli 1,3 g/cm³, kar je manj kot gostota Zemlje. To kaže na to, da jo sestavlja v veliki meri tudi vodni led. Njena površina je zelo temna (albedo je 0,08[4]). Težnostni pospešek na površini je komaj 0,0083 m/s². Na posnetkih Voyagerja 2 izgleda kot podolgovato telo z daljšo osjo vedno obrnjeno proti Uranu. Njena površina je siva[2].

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]