Setebos (luna)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Setebos
Uranus - Setebos image.jpg
Odkritje
Odkritelj: John J. Kavelaars,
Brett J. Gladman,
Matthew J. Holman,
Jean-Marc Petit,
and Hans Scholl
Datum odkritja: 18. julij], 1999
Druga imena: Uran XIX,
S/1999 U 1
Značilnosti tira
Srednji polmer orbite: 17,418.000 km [1]
Izsrednost: 0,5914[1]
Obhodna doba: 2225,21 dni
Naklon tira: 158° na ekliptiko [2]
Obkroža: Uran
Fizikalne značilnosti
Srednji polmer: ~24 km (ocena) [2]
Površina: ~7.200 km² (ocena)
Prostornina: ~58.000 km³ (ocena)
Masa: ~7,5 · 1016 kg (ocena)
Srednja gostota: ~1,3 g/cm³ (ocena)
Ekvatorialna površinska težnost: 0,0063 m/s2 (ocena)
ubežna hitrost: 0,0204 km/s (ocena)
Vrtilna doba: ?
Nagib vrtilne osi: neznan
Albedo: 0,04 (predvideno) [2]
Temperatura: ~64 K (ocena)

Setebos je Uranov retrogradni nepravilni satelit.

Odkritje in imenovanje[uredi | uredi kodo]

Luno Setebos je odkril John J. Kavelaars s svojimi sodelavci 18. julija 1999. Takrat je dobila začasno oznako S/1999 U 1. [3] Uradno ime je dobila po vlogi iz Shakespearjeve igre Vihar. Luna je znana je tudi kot Uran XIX.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Parametri tirnice kažejo na to, da bi luna Setebos z lunama Sikoraks in Prospero lahko pripadala dinamični skupini, ki bi imela skupni izvor. [4] Vendar barve, ki so jih opazili, tega ne potrjujejo. Setebos izgleda siv v vidnem delu spektra (barvni indeks je B – V = 0,77 ; R – V = 0,35) [5], kar je podobno luni Prospero, vendar se razlikuje od lune Sikoraks, ki je svetlordeča.

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Donald K. Yeomans (28-junij-2007). "Planetary Satellite Mean Orbital Parameters". JPL/NASA. Pridobljeno dne 19-01-2008. 
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 Scott S. Sheppard, David C. Jewitt, and Jan Kleyna An Ultradeep Survey for Irregular Satellites of Uranus: Limits to Completeness, The Astronomical Journal, 129 (2005), pages 518–525 . Preprint
  3. ^ B. Gladman, JJ Kavelaars, Matthew J. Holman, J-M. Petit, H. Scholl, P. Nicholson, J. A. Burnse The Discovery of Uranus XIX, XX, and XXI, Icarus, 147 (2000), pp. 320–324
  4. ^ Grav, Tommy; Holman, Matthew J.; Gladman, Brett J.; Aksnes, Kaare Photometric survey of the irregular satellites,Icarus, 166,(2003), pp. 33-45. Preprint
  5. ^ Tommy Grav, Matthew J. Holman, and Wesley C. Fraser Photometry of Irregular Satellites of Uranus and Neptune,The Astrophysical Journal, 613, (2004), pp. L77–L80. Preprint

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]