Rozalinda
 |
| Odkritje |
| Odkritelj: |
Stephen P. Synnott / Voyager 2 |
| Datum odkritja: |
13. januar, 1986 |
| Druga imena: |
Uran XIII, S/1986 U 4 |
| Značilnosti tira |
| Srednji polmer orbite: |
69.926,795 ± 0,053 km[1] |
| Izsrednost: |
0,00011 ± 0,000103[1] |
| Obhodna doba: |
0,558459529 ± 0,000000019 d[1] |
| Naklon tira: |
0,27876 ± 0,045° (na Uranov ekvator)[1] |
| Obkroža: |
Uran |
| Fizikalne značilnosti |
| Razsežnosti: |
72 × 72 × 72 km[2] |
| Srednji polmer: |
36 ± 6 km[2] |
| Površina: |
~16.000 km²[3] |
| Prostornina: |
~200.000 km³[3] |
| Masa: |
~2,5 · 1017 kg[3] |
| Srednja gostota: |
~1,3 g/cm³ Predvideno |
| Ekvatorialna površinska težnost: |
~0,012 m/s2[3] |
| ubežna hitrost: |
~0,031 km/s[3] |
| Vrtilna doba: |
sinhrono vrtenje[2] |
| Nagib vrtilne osi: |
0°[2] |
| Albedo: |
0,08 ± 0,01[4] |
| Temperatura: |
~64 K[3] |
Rozalinda je Uranov notranji satelit.
Odkritje in imenovanje [uredi]
Luno Rozalindo je odkril Stephen P. Synnott 13 januarja 1986 na posnetkih, ki jih je naredil Voyager 2. Takrat je dobila začasno oznako S/1986 U 4 [5]. Uradno ime je dobila po Rozalindi iz Shakespearjeve komedije Kakor vam drago. Spada v »Porcijino skupin« lun, ki imajo podobne tirnice in fotometrične lastnosti. V to skupino spadajo še Bjanka, Kresida, Desdemona, Julija, Porcija, Belinda, Kupid in Perdita.
Lastnosti [uredi]
O luni Rozalindi je znana samo tirnica [1], premer [2] in albedo. Njena gostota je okoli 1,3 g/cm³, kar je manj kot gostota Zemlje. To kaže na to, da jo sestavlja v veliki meri tudi vodni led. Njena površina je zelo temna (albedo je 0,08[4]). Težnostni pospešek na površini je komaj 0,0012 m/s². Na posnetkih Voyagerja 2 izgleda okroglo telo.. Njena površina je siva[2].
Opombe in reference [uredi]
- ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Jacobson, R.A. (1998). "The Orbits of the Inner Uranian Satellites From Hubble Space Telescope and Voyager2 Observations". The Astronomical Journal 115: 1195-1199. doi:10.1086/300263. http://adsabs.harvard.edu/abs/1998AJ....115.1195J.
- ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 Karkoschka, Erich (2001). "Voyager's Eleventh Discovery of a Satellite of Uranus and Photometry and the First Size Measurements of Nine Satellites". Icarus 151: 69–77. doi:10.1006/icar.2001.6597. http://adsabs.harvard.edu/abs/2001Icar..151...69K.
- ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 izračunano iz ostalih parametrov
- ^ 4,0 4,1 Karkoschka, Erich (2001). "Comprehensive Photometry of the Rings and 16 Satellites of Uranus with the Hubble Space Telescope". Icarus 151: 51–68. doi:10.1006/icar.2001.6596. http://adsabs.harvard.edu/abs/2001Icar..151...51K.
- ^ Smith, B. A. (16. januar 1986). IAU Circular No. 4164. Pridobljeno dne 06-08-2006.
Zunanje povezave [uredi]
