Kordelija (luna)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kordelija
Posnetek s pomočjo katerega so odkrili luno Kordelijo. Luna Kordelija je spodaj, zgoraj je Ofelija. Obe sta ob obroču ε (epsilon) označeni s krogom.
Odkritje
Odkritelj: Richard J. Terrile / Voyager 2
Datum odkritja: 20. januar, 1986
Druga imena: Uran VI, S/1986 U 7
Značilnosti tira
Srednji polmer orbite: 49751,722 ± 0,149 km[1]
Izsrednost: 0,00026 ± 0,000096[1]
Obhodna doba: 0,33503384 ± 0,00000058 dni[1]
Naklon tira: 0,08479 ± 0,031° (na Uranov ekvator)[1]
Obkroža: Uran
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti: 50 × 36 × 36 km[2]
Srednji polmer: 21 ± 3 km[2]
Površina: ~5.500 km²[3]
Prostornina: ~38.900 km³[3]
Masa: ~5,0 · 1016 kg[3]
Srednja gostota: ~1,33 g/cm³ predvideno
Ekvatorialna površinska težnost: ~0,0073 m/s²[3]
ubežna hitrost: ~0,017 km/s[3]
Vrtilna doba: sinhrono[2]
Nagib vrtilne osi: [2]
Albedo: 0,08 ± 0,01 [4]
Temperatura: ~64 K[3]

Kordelija je Uranov pastirski satelit, ki je Uranu najbližji.

Odkritje in imenovanje[uredi | uredi kodo]

Luno Kordelijo je odkril Richard J. Terrile 20. januarja 1986 na posnetkih, ki jih je naredil Voyager 2. Takrat je dobila začasno oznako S/1986 U 7 [5]. Pozneje je niso več opazili do leta 1997, ko jo je posnel Vesoljski teleskop Hubble [4][6]. Astronoma Richard French in Philip Nicholson sta iskala v Uranovih obročih popačenja, ki bi jih lahko povzročila dva pastirska satelita (Kordelija in Ofelija. Našla sta valovanje na enem robu obroča ε. Izračunala sta lego obeh lun in Erich Karkoschka je na posnetkih, ki jih je naredil Vesoljski teleskop Hubble, našel obe luni v marcu leta 2000.
Uradno ime je dobila po najmlajši hčerki Leara iz Shakespearove tragedije Kralj Lear.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

O luni Kordeliji je znana samo tirnica [1], premer [2] in albedo. Na slikah, ki jih je naredil Voyager 2, izgleda podolgovato telo z vzdolžno osjo usmerjeno proti Uranu. Njena gostota je 1,3 g/cm³, kar je manj kot gostota Zemlje. To kaže na to, da jo sestavlja v veliki meri tudi vodnega ledu. Njena površina je zelo temna (albedo je 0,08[4]). Težnostni pospešek na površini je komaj 0,0073 m/s². Njena tirnica je znotraj sinhrone tirnice, ki se ji zaradi plimskih vplivov počasi zmanjšuje polmer.

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]


Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]