Julija
 |
| Odkritje |
| Odkritelj: |
Stephen P. Synnott / Voyager 2 |
| Datum odkritja: |
3. januar, 1986 |
| Druga imena: |
Uran XI, S/1986 U 2 |
| Značilnosti tira |
| Velika polos: |
64.358,222 ± 0,048 km[1] |
| Izsrednost: |
0,00066 ± 0,000087[1] |
| Obhodna doba: |
0,493065490 ± 0,000000012 dni[1] |
| Naklon tira: |
0,06546 ± 0,040° (na Uranov ekvator)[1] |
| Obkroža: |
Uran |
| Fizikalne značilnosti |
| Razsežnosti: |
150 × 74 × 74 km[2] |
| Srednji polmer: |
53 ± 4 km[2] |
| Površina: |
~35,000 km²[3] |
| Prostornina: |
~632.000 km³[3] |
| Masa: |
~8,2 · 1017 kg[3] |
| Srednja gostota: |
~1,3 g/cm³ predvideno |
| Ekvatorialna površinska težnost: |
~0,016 m/s2[3] |
| ubežna hitrost: |
~0,040 km/s[3] |
| Vrtilna doba: |
sinhrono vrtenje[2] |
| Nagib vrtilne osi: |
0°[2] |
| Albedo: |
0,08 ± 0,01[4] |
| Temperatura: |
~64 K[3] |
Julija je Uranov notranji satelit.
Odkritje in imenovanje [uredi]
Luno Julijo je odkril Stephen P. Synnott 13 januarja 1986 na posnetkih, ki jih je naredil Voyager 2. Takrat je dobila začasno oznako S/1986 U 6 [5]. Uradno ime je dobila po Juliji iz Shakespearjeve tragedije Romeo in Julija. Spada v »Porcijino skupino« lun, ki imajo podobne tirnice in fotometrične lastnosti. V to skupino spadajo še Bjanka, Kresida, Desdemona, Porcija, Rozalinda, Belinda, Kupid in Perdita.
Lastnosti [uredi]
O luni Juliji je znana samo tirnica [1], premer [2] in albedo. Njena gostota je okoli 1,3 g/cm³, kar je manj kot gostota Zemlje. To kaže na to, da jo sestavlja v veliki meri tudi vodni led. Njena površina je zelo temna (albedo je 0,08[4]). Težnostni pospešek na površini je komaj 0,0016 m/s². Na posnetkih Voyagerja 2 izgleda kot podolgovato telo z daljšo osjo vedno obrnjeno proti Uranu. Njena površina je siva[2].
Opombe in reference [uredi]
- ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Jacobson, R.A. (1998). "The Orbits of the Inner Uranian Satellites From Hubble Space Telescope and Voyager2 Observations". The Astronomical Journal 115: 1195-1199. doi:10.1086/300263. http://adsabs.harvard.edu/abs/1998AJ....115.1195J.
- ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 Karkoschka, Erich (2001). "Voyager's Eleventh Discovery of a Satellite of Uranus and Photometry and the First Size Measurements of Nine Satellites". Icarus 151: 69–77. doi:10.1006/icar.2001.6597. http://adsabs.harvard.edu/abs/2001Icar..151...69K.
- ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 Izračunano na osnovi drugih parametrov
- ^ 4,0 4,1 Karkoschka, Erich (2001). "Comprehensive Photometry of the Rings and 16 Satellites of Uranus with the Hubble Space Telescope". Icarus 151: 51–68. doi:10.1006/icar.2001.6596. http://adsabs.harvard.edu/abs/2001Icar..151...51K.
- ^ Smith, B. A. (16.januar 1986). IAU Circular No. 4164. Pridobljeno dne 2006-08-06.
Zunanje povezave [uredi]
