Cekinov grad: Razlika med redakcijama
nč *** posodobitev vsebine *** |
m zamenjava predloge, replaced: {{reflist → {{opombe |
||
Vrstica 5: | Vrstica 5: | ||
Na mestu sedanjega gradu je bil v 17. stoletju sezidan zidani [[dvor (zgradba)|dvor]]. Lastniki slednjega so bili bogati meščani: Sigmund Staer (do 1739), Luka Ravnikar (do 1742) in Jurij Marn (do 1752).<ref>[[Branko C. Šuštar]]: ''Spodnja Šiška - pušeljc Ljubljane: Arhivski zapisi s poti vasi v predmestje 1885 - 1914'' ([[Zgodovinski arhiv Ljubljana]], 1996), 15.</ref> |
Na mestu sedanjega gradu je bil v 17. stoletju sezidan zidani [[dvor (zgradba)|dvor]]. Lastniki slednjega so bili bogati meščani: Sigmund Staer (do 1739), Luka Ravnikar (do 1742) in Jurij Marn (do 1752).<ref>[[Branko C. Šuštar]]: ''Spodnja Šiška - pušeljc Ljubljane: Arhivski zapisi s poti vasi v predmestje 1885 - 1914'' ([[Zgodovinski arhiv Ljubljana]], 1996), 15.</ref> |
||
V prvi polovici 18. stoletja je lokacijo odkupil [[Leopold Karl Lamberg]], ki je tu leta 1752 dal postaviti baročni grad po načrtih Johanna Georga Schmidta; grad je bil dokončan leta 1755.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=35232 Uradni-list.si - Odlok o razglasitvi Cekinovega gradu v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena]</ref> Lamberg je okoli dvorca vzpostavil zemljiško gospostvo ''Leopoldsruhe'', ki je obsegalo 3 in 1/3 [[huba|hube]] na [[Jama, Šiška|Jami]], na [[Ig|Ižanskem]], posestvo Bokalc ter osem [[kajža|kajž]] v Spodnji Šiški.<ref>[[Branko C. Šuštar]]: ''Spodnja Šiška - pušeljc Ljubljane: Arhivski zapisi s poti vasi v predmestje 1885 - 1914'' ([[Zgodovinski arhiv Ljubljana]], 1996), 16.</ref> Po njegovi smrti in smrti njegovega sina je grad podedovala Ivana Lamberg, žena Leopoldovega sina, ki se je pozneje ponovno poročila s madžarskim konjeniškim častnikom in jahalnim mojstrem Lovrom Szőgenyem. Ljubljančani so njegov priimek poslovenili in od takrat je grad znan kot '''Cekinov grad'''.<ref>[http://www.burger.si/Ljubljana/Gradovi_Cekinov_grad.htm Burger.si - Cekinov grad]</ref> Slednji je tudi povečal posestvo z vključitvijo posestva Bokalc in [[dvorec Schönau, Ljubljana|dvorca Schönau]].<ref |
V prvi polovici 18. stoletja je lokacijo odkupil [[Leopold Karl Lamberg]], ki je tu leta 1752 dal postaviti baročni grad po načrtih Johanna Georga Schmidta; grad je bil dokončan leta 1755.<ref name="uradni-list.si">[http://www.uradni-list.si/1/content?id=35232 Uradni-list.si - Odlok o razglasitvi Cekinovega gradu v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena]</ref> Lamberg je okoli dvorca vzpostavil zemljiško gospostvo ''Leopoldsruhe'', ki je obsegalo 3 in 1/3 [[huba|hube]] na [[Jama, Šiška|Jami]], na [[Ig|Ižanskem]], posestvo Bokalc ter osem [[kajža|kajž]] v Spodnji Šiški.<ref name="Branko C 1996">[[Branko C. Šuštar]]: ''Spodnja Šiška - pušeljc Ljubljane: Arhivski zapisi s poti vasi v predmestje 1885 - 1914'' ([[Zgodovinski arhiv Ljubljana]], 1996), 16.</ref> Po njegovi smrti in smrti njegovega sina je grad podedovala Ivana Lamberg, žena Leopoldovega sina, ki se je pozneje ponovno poročila s madžarskim konjeniškim častnikom in jahalnim mojstrem Lovrom Szőgenyem. Ljubljančani so njegov priimek poslovenili in od takrat je grad znan kot '''Cekinov grad'''.<ref>[http://www.burger.si/Ljubljana/Gradovi_Cekinov_grad.htm Burger.si - Cekinov grad]</ref> Slednji je tudi povečal posestvo z vključitvijo posestva Bokalc in [[dvorec Schönau, Ljubljana|dvorca Schönau]].<ref name="Branko C 1996"/> |
||
Pozneje je grad, ki je bil vedno bivalni objekt, zamenjal več lastnikov: [[Pagliaruzzi]]jevi (pri njih je stanoval [[France Prešeren]])<ref |
Pozneje je grad, ki je bil vedno bivalni objekt, zamenjal več lastnikov: [[Pagliaruzzi]]jevi (pri njih je stanoval [[France Prešeren]])<ref name="uradni-list.si"/> in zadnji ob koncu druge svetovne vojne je bila družina [[Peter Kozler|Petra Kozlerja]], avtorja ''Zemljevida Slovenske dežele in pokrajin''. Po vojni so grad [[nacionalizacija|nacionalizirali]] in od leta 1955 je namenjen muzejski dejavnosti.<ref>[http://www.muzej-nz.si/slo/cekinov_grad.html Muzej-NZ.si - Cekinov grad]</ref> |
||
V letih 1990-92 je bil grad obnovljen ter istočasno zgrajen še komunikacijski stolp, ki povezuje spodnje prostore z mansardo, kjer se nahajajo pisarne muzejskih kuratorjev. Za obnovo je avtor projekta [[Jurij Kobe]] leta 1992 prejel [[Plečnikova nagrada|Plečnikovo nagrado]].<ref>[http://www.dedi.si/dediscina/287-cekinov-grad Dedi.si - Cekinov grad]</ref> |
V letih 1990-92 je bil grad obnovljen ter istočasno zgrajen še komunikacijski stolp, ki povezuje spodnje prostore z mansardo, kjer se nahajajo pisarne muzejskih kuratorjev. Za obnovo je avtor projekta [[Jurij Kobe]] leta 1992 prejel [[Plečnikova nagrada|Plečnikovo nagrado]].<ref>[http://www.dedi.si/dediscina/287-cekinov-grad Dedi.si - Cekinov grad]</ref> |
||
Leta 2002 je bil grad razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.<ref |
Leta 2002 je bil grad razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.<ref name="uradni-list.si"/> |
||
Trenutno je Cekinov grad še vedno predmet [[denacionalizacija|denacionalizacije]].<ref>[http://www.delo.si/kultura/dediscina/na-denacionalizacijo-cakajo-e-krizanke-cekinov-grad-sv-urh-baragovo-semeni-ce.html Delo.si - Na denacionalizacijo čakajo še Križanke, Cekinov grad, |
Trenutno je Cekinov grad še vedno predmet [[denacionalizacija|denacionalizacije]].<ref>[http://www.delo.si/kultura/dediscina/na-denacionalizacijo-cakajo-e-krizanke-cekinov-grad-sv-urh-baragovo-semeni-ce.html Delo.si - Na denacionalizacijo čakajo še Križanke, Cekinov grad, Sv. Urh, Baragovo semenišče...]</ref> |
||
== Viri in opombe == |
== Viri in opombe == |
||
{{ |
{{opombe|2}} |
||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
Vrstica 22: | Vrstica 22: | ||
{{Ljubljana}} |
{{Ljubljana}} |
||
{{ljubljana-stub}} |
{{ljubljana-stub}} |
||
[[Kategorija:Dvorci v Ljubljani]] |
[[Kategorija:Dvorci v Ljubljani]] |
||
[[Kategorija:Gradovi v Ljubljani]] |
[[Kategorija:Gradovi v Ljubljani]] |
Redakcija: 22:26, 12. november 2011
Cekinov grad je poznobaročni grad, ki se nahaja na Celovški cesti 23 v sklopu parka Tivolija (Ljubljana). Trenutno se v gradu nahaja Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Zgodovina
Na mestu sedanjega gradu je bil v 17. stoletju sezidan zidani dvor. Lastniki slednjega so bili bogati meščani: Sigmund Staer (do 1739), Luka Ravnikar (do 1742) in Jurij Marn (do 1752).[1]
V prvi polovici 18. stoletja je lokacijo odkupil Leopold Karl Lamberg, ki je tu leta 1752 dal postaviti baročni grad po načrtih Johanna Georga Schmidta; grad je bil dokončan leta 1755.[2] Lamberg je okoli dvorca vzpostavil zemljiško gospostvo Leopoldsruhe, ki je obsegalo 3 in 1/3 hube na Jami, na Ižanskem, posestvo Bokalc ter osem kajž v Spodnji Šiški.[3] Po njegovi smrti in smrti njegovega sina je grad podedovala Ivana Lamberg, žena Leopoldovega sina, ki se je pozneje ponovno poročila s madžarskim konjeniškim častnikom in jahalnim mojstrem Lovrom Szőgenyem. Ljubljančani so njegov priimek poslovenili in od takrat je grad znan kot Cekinov grad.[4] Slednji je tudi povečal posestvo z vključitvijo posestva Bokalc in dvorca Schönau.[3]
Pozneje je grad, ki je bil vedno bivalni objekt, zamenjal več lastnikov: Pagliaruzzijevi (pri njih je stanoval France Prešeren)[2] in zadnji ob koncu druge svetovne vojne je bila družina Petra Kozlerja, avtorja Zemljevida Slovenske dežele in pokrajin. Po vojni so grad nacionalizirali in od leta 1955 je namenjen muzejski dejavnosti.[5]
V letih 1990-92 je bil grad obnovljen ter istočasno zgrajen še komunikacijski stolp, ki povezuje spodnje prostore z mansardo, kjer se nahajajo pisarne muzejskih kuratorjev. Za obnovo je avtor projekta Jurij Kobe leta 1992 prejel Plečnikovo nagrado.[6]
Leta 2002 je bil grad razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.[2]
Trenutno je Cekinov grad še vedno predmet denacionalizacije.[7]
Viri in opombe
- ↑ Branko C. Šuštar: Spodnja Šiška - pušeljc Ljubljane: Arhivski zapisi s poti vasi v predmestje 1885 - 1914 (Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1996), 15.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Uradni-list.si - Odlok o razglasitvi Cekinovega gradu v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena
- ↑ 3,0 3,1 Branko C. Šuštar: Spodnja Šiška - pušeljc Ljubljane: Arhivski zapisi s poti vasi v predmestje 1885 - 1914 (Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1996), 16.
- ↑ Burger.si - Cekinov grad
- ↑ Muzej-NZ.si - Cekinov grad
- ↑ Dedi.si - Cekinov grad
- ↑ Delo.si - Na denacionalizacijo čakajo še Križanke, Cekinov grad, Sv. Urh, Baragovo semenišče...