Belfort: Razlika med redakcijama
+ grb, administracija, foto, np, zp, ktgr |
m -pl fix |
||
Vrstica 93: | Vrstica 93: | ||
[[nn:Belfort]] |
[[nn:Belfort]] |
||
[[no:Belfort]] |
[[no:Belfort]] |
||
[[pl:Belfort |
[[pl:Belfort]] |
||
[[pt:Belfort]] |
[[pt:Belfort]] |
||
[[ro:Belfort]] |
[[ro:Belfort]] |
Redakcija: 11:45, 18. junij 2008
Belfort | |
---|---|
47°38′15″N 6°51′46″E / 47.63750°N 6.86278°E | |
Država | Francija |
Regija | Burgundija-Franche-Comté |
Departma | Territoire de Belfort |
Okrožje | Belfort |
Kanton | sedež petih kantonov |
Interkomunaliteta | Aglomeracijska skupnost Belfort |
Upravljanje | |
• Župan (2007-2014) | Étienne Butzbach |
Površina 1 | 17,1 km2 |
Prebivalstvo (1999) | 50.417 |
• Gostota | 2.900 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 90010 /90000 |
Nadmorska višina | 354 m–650 m m (povp. 358 m m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Belfort je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Franche-Comté, prefektura istoimenskega departmaja. Leta 1999 je mesto imelo 50.417 prebivalcev.
Geografija
Mesto leži ob reki Savoureuse v bližini meje z Nemčijo in Švico, na strateško pomembni poti med Renom in Rono, takoimenovanih Burgundskih vratih.
Administracija
Belfort je sedež petih kantonov:
- Kanton Belfort-Center (del občine Belfort: 9.823 prebivalcev),
- Kanton Belfort-Jug (del občine Belfort: 9.528 prebivalcev),
- Kanton Belfort-Sever (del občine Belfort: 8.555 prebivalcev),
- Kanton Belfort-Vzhod (del občine Belfort: 13.403 prebivalci),
- Kanton Belfort-Zahod (del občine Belfort: 9.108 prebivalcev).
Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Beaucourt, Châtenois-les-Forges, Danjoutin, Delle, Fontaine, Giromagny, Grandvillars, Offemont, Rougemont-le-Château in Valdoie s 137.408 prebivalci.
Zgodovina
Ozemlje Belforta je bilo za časa rimske Galije naseljeno z galskim plemenom Rauraci.
Ime se prvikrat omenja v sporazumu iz Grandvillarsa leta 1226 kot Beau fort, ozemlje pod pristojnostjo grofov iz Montbéliarda, kateri so mu leta 1307 podelili ustanovno listino. S poroko Jeanette de Montbéliard in Alberta Habsburškega (sredina 14. stoletja) je mesto postalo avstrijsko, po Vestfalskem miru (1648), s katerim se je končala tridesetletna vojna, pa je prešlo k Franciji. Med francosko revolucijo je bilo vključeno v departma Haut-Rhin oz. Alzacijo, kjer je ostalo do francosko-pruske vojne. Po obleganju mesta (3. november 1870-18. februar 1871) in kasnejši pruski aneksaciji Lorene in Alzacije je Belfort ostal v francoskih rokah ter oblikoval novoustanovljeni departma Territoire de Belfort. Med drugo svetovno vojno je bil okupiran, osvobojen 22. novembra 1944.
Zanimivosti
- Belfortska citadela iz druge poovice 17. stoletja, zgrajena po načrtih francoskega vojaškega inženirja in arhitekta Vaubana,
- katedrala sv. Krištofa, grajena v letih 1727-1750 (severni stolp 1845), od 3. novembra 1979 sedež škofije Belfort-Montbéliard, ustanovljene na delu ozemlja Besançonske nadškofije, francoski narodni spomenik od 1930,
- Belfortski lev, delo francoskega arhitekta Bartholdiija, v spomin na obleganje mesta 1870,
- Trg republike, spomenik treh obleganj (1813, 1815, 1870)
Pobratena mesta
- Boumerdes (Alžirija),
- Delémont (Švica),
- Leonberg (Nemčija),
- Mohammedia (Maroko),
- Novi Beograd (Srbija),
- Skikda (Alžirija),
- Stafford (Anglija, Združeno kraljestvo),
- Zaporožje (Ukrajina).
Glej tudi
Zunanje povezave
- Uradna stran (francosko)
- Turizem