Zaporožje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zaporožje

Запоріжжя
Z vrha proti dnu, z leve proti desni: Soborni prospekt; Zgodovinsko-kulturni kompleks »Zaporoška Seč« na otoku Hortica; Zaporoško glasbeno-dramsko gledališče; železniška postaja Zaporožje I; Most Preobraženskega; Dneprska hidroelektrarna
Zastava Zaporožje
Zastava		Grb Zaporožje
Grb
Zaporožje se nahaja v Ukrajina
Zaporožje
Zaporožje
Koordinati: 47°50′52″N 35°6′8″E / 47.84778°N 35.10222°E / 47.84778; 35.10222
Država Ukrajina
Oblast Zaporoška oblast
RajonZaporoški rajon
Upravljanje
 • županRehina Kharchenko[d][1]
Nadm. višina
86 m
Prebivalstvo
 (2021)[2]
 • Skupno722.713
DemonimZaporožan, Zaporožanka
Časovni pasUTC+2 (vzhodnoevropski)
 • PoletniUTC+3
Poštna številka
69001–69501[3]
Omrežna skupina+380 612

Zaporožje (ukrajinsko Запоріжжя, latinizirano: Zaporižžja; rusko Запорожье, latinizirano: Zaporož'je) je mesto ob reki Dneper na jugovzhodu Ukrajine in šesto največje mesto v državi.

Je središče istoimenske občine, rajona in Zaporoške oblasti. Skupaj z okoliškimi naselji tvori Zaporoško aglomeracijo. Je eno največjih upravnih, industrijskih in kulturnih središč južne Ukrajine z razvitim strojništvom, črno in barvno metalurgijo, kemično in gradbeno industrijo, rečnim pristaniščem in pomembnim železniškim vozliščem.

Ime mesta[uredi | uredi kodo]

Do leta 1921 se je mesto imenovalo Aleksandrovsk oziroma ukrajinsko Oleksandrivsk po Aleksandrovski trdnjavi, ustanovljeni na ozemlju današnjega mesta leta 1770. Po kom se je trdnjava imenovala, ni povsem jasno, kot možnosti pa se omenjata ruski general-feldmaršal Aleksander Golicin in princ Aleksander Vjazemski.[4][5]

Marca 1921 so mesto preimenovali v Zaporožje. Ime pomeni »za brzicami« in spominja na številne Dneprove brzice, ki so se pred izgradnjo Dneprske hidroelektrarne leta 1932 končevale nad mestom.[6] Po preimenovanju sta bili nekaj časa v uporabi tako staro kot novo ime, mestni železniški postaji sta na primer ohranili imeni Aleksandrovsk I in II vse do leta 1934.[7]

Zemljepis[uredi | uredi kodo]

Zaporožje leži na jugovzhodu Ukrajine na obeh bregovih reke Dneper. Ta se v Zaporožju razdeli v dva rokava, znana kot »Stari« in »Novi Dneper«, med njima pa leži 12 kilometrov dolg in dva kilometra širok otok Hortica (Horticja).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Aleksandrovsk[uredi | uredi kodo]

Za letnico ustanovitve Zaporožja velja 1770, ko se je začela graditi Aleksandrovska trdnjava, ena izmed trdnjav t. i. dneprske linije, ki jo je vzpostavila ruska vlada za obrambo pred vdori krimskih Tatarov. Okoli trdnjave pa se je kmalu izoblikovalo naselje, ki je leta 1785 dobilo status posada – naselja mestnega tipa.[8]

S priključitvijo Krimskega kanata Rusiji je dneprska obrambna linija izgubila strateški pomen in je bila leta 1797 opuščena. Leta 1806 je Aleksandrovsk dobil status mesta in postal eno številnih mest Jekaterinoslavske gubernije. V drugi polovici 19. stoletja se je iz nepomembnega podeželskega mesta razvil v manjše industrijsko središče. Prelomnici, ki sta spodbudili razvoj, sta bili izgradnja železniške proge Lozovo–Sevastopol in Kičkaškega mostu čez Dneper leta 1908.

Med prvo svetovno vojno se je v mesto umaknilo veliko število industrijskih podjetij s frontnih črt, na primer iz Sankt Peterburga, Rige in Varšave. V ruski državljanski vojni je bilo zaradi svoje strateške pomembnosti prizorišče hudih spopadov med rdečo in belo armado, vojsko Ukrajinske ljudske republike ter nemško-avstrijskimi enotami.

V Sovjetski zvezi[uredi | uredi kodo]

Sovjetska oblast je mesto, preimenovano v Zaporožje, obnovila in industrializirala: v 20. in 30. letih 20. stoletja so bile zgrajene hidroelektrarna na Dnepru, metalurški tovarni Zaporožstal in Dneprospecstal, tovarna letalskih motorjev, danes znana kot Motor Sič, in druge. Deset kilometrov od starega mestnega središča je bilo zgrajeno stanovanjsko naselje Socgorod. Leta 1939 je Zaporožje postalo središče novoustanovljene Zaporoške oblasti.[8]

Po izbruhu vojne med Sovjetsko zvezo in nacistično Nemčijo leta 1941 je vlada pričela evakuirati zaporoško industrijo v Sibirijo.[8] Nemške enote so mesto dosegle 18. avgusta 1941 in zasedle Hortico.[9] Tega dne je Rdeča armada razstrelila del jezu dneprske hidroelektrarne in sprožila poplavni val, ki je zalil vasi in mesta vse do Nikopola[8] in ubil vojake obeh armad, kot tudi civilne prebivalce; število smrtnih žrtev zgodovinarji ocenjujejo na 20 000 do 100 000.[10] Kljub odporu je Tretji rajh Zaporožje zavzel v začetku oktobra. Nemška okupacija je trajala dve leti, v katerih so usmrtili več kot 35 000 ljudi, 58 000 pa jih poslali na prisilno delo v Nemčijo.[8]

V nemškem obrambnem sistemu je igralo Zaporožje pomembno vlogo: v njem je bil med februarjem in septembrom 1943 glavni štab armadne skupine Jug,[11] bilo pa je tudi mostišče v okviru obrambne linije »Ostwall«.[8] Levi breg mesta je jugozahodna fronta Rdeče armade osvobodila z nočnim tankovskim naskokom 13. oktobra 1943,[12] z desnega brega in Hortice pa so se Nemci umaknili konec decembra istega leta.[8]

V samostojni Ukrajini[uredi | uredi kodo]

Leta 2004 se je pričela gradnja novega, tretjega cestnega mostu čez Dneper. Most, ki je postal največji v Ukrajini,[13] je bil polovično dokončan in odprt januarja 2022.[14]

Po ruski invaziji na Ukrajino februarja 2022 je Rusija okupirala dele Zaporoške oblasti, vendar ni prodrla do samega Zaporožja; 27. februarja so poročali o spopadih v južnih predmestjih.[15] Odtlej je bilo mesto večkrat tarča raketnih napadov, med drugim 13. maja,[16] 30. septembra,[17] 6. oktobra,[18] 9. oktobra 2022,[19] 2. marca[20] in 22. marca 2023.[21]

Upravna delitev[uredi | uredi kodo]

Rajoni Zaporožja

Mesto je upravno razdeljeno na 7 rajonov:

  1. Oleksandrivski (Олександрівський район)
  2. Zavodski (Заводський район)
  3. Komunarski (Комунарський район)
  4. Dniprovski (Дніпровський район)
  5. Voznesenivski (Вознесенівський район)
  6. Hortiški (Хортицький район)
  7. Ševčenkivski (Шевченківський район)

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Število prebivalcev Zaporožja se zmanjšuje od prvih let samostojnosti Ukrajine.

Gibanje števila prebivalcev v letih 1781-2017
Gibanje števila prebivalcev v letih 1781-2017

Narodnostna sestava[uredi | uredi kodo]

Ob popisu leta 2001 je bila narodnostna sestava prebivalstva naslednja:[22]

Ukrajinci Rusi Belorusi Bolgari Judje Gruzijci Armenci Tatari Azerbaj-
džanci		 Romi Poljaki
70,28 % 25,39 % 0,67 % 0,44 % 0,42 % 0,38 % 0,38 % 0,27 % 0,15 % 0,11 % 0,10 %

Mednarodni odnosi[uredi | uredi kodo]

Zaporožje je pobrateno z naslednjimi mesti:[23]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Відбулась скликана депутатами позачергова сесія міської ради — Запорізька міська рада.
  2. ↑ »Cities & towns of Ukraine«. pop-stat.mashke.org. Pridobljeno 10. aprila 2023.
  3. ↑ »Перелік поштових індексів«. Ukrpošta. Pridobljeno 24. marca 2024.
  4. ↑ »З історії Олександрівська«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. februarja 2014. Pridobljeno 27. maja 2014.
  5. ↑ Віталій Бондар, Ірина Козлова (25. september 2010). »Таємниці унікальних документів«. Запорізька правда. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. oktobra 2017. Pridobljeno 24. marca 2024.
  6. ↑ »День в истории: сегодня Александровск переименовали в Запорожье«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. avgusta 2016.
  7. ↑ Постанова ВУЦВК від 11 квітня 1934 року «Про перейменування залізничних станцій Олександрівськ І, Олександрівськ ІІ та Олександрівськ-пристань Катерининської залізниці на Запоріжжя І, Запоріжжя ІІ та Запоріжжя-пристань» // Збірник законів та розпоряджень робітничо-селянського уряду України. — 1934. — № 16. — 22 квітня. — с. 7
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 8,5 8,6 »История Запорожья«. zabor.zp.ua (v ruščini). Pridobljeno 26. marca 2024.
  9. ↑ »The Eastern Front, Timeline 1941«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. julija 2011. Pridobljeno 18. aprila 2011.
  10. ↑ »Ukrainian Activists Draw Attention To Little-Known WWII Tragedy«. Radio Free Europe/Radio Liberty (v angleščini). 23. avgust 2023.
  11. ↑ »Lost Victories, feldmaršal Eric von Manstein, prevedel Anthony G Powell« (PDF). str. 267–270, 290.
  12. ↑ Moscow-Stalingrad-Berlin-Prague, Memories of Army Commander ("Москва-Сталінград-Берлін-Прага". Записки командарма) Arhivirano 15 May 2013 na Wayback Machine., by Dmitri Danilovich Lelyushenko (Лелюшенко Дмитро Данилович), pub Nauka, Moscow, 1987, chapter 4.
  13. ↑ »Вантовый мост в Запорожье будет самым большим в Украине«. inform.zp.ua (v ruščini). 23. avgust 2021.
  14. ↑ »Володимир Зеленський відкрив у Запоріжжі вантовий міст«. Uradno spletno mesto Zaporoške mestne rade (v ukrajinščini). 22. januar 2022.
  15. ↑ »Техніка росіян зайшла до Бердянська, в Запоріжжі зброю дають усім готовим захищати обласний центр«. Радіо Свобода (v ukrajinščini). 27. februar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 27. februarja 2022.
  16. ↑ »Invaders fire missiles on Zaporizhzhia, Sumy region at night«. ukrinform.net. 13. maj 2022. Arhivirano iz spletišča dne 16. maja 2022.
  17. ↑ »At least 30 civilians killed in Russian strike on convoy, Ukraine says«. Reuters (v angleščini). 30. september 2022.
  18. ↑ »V ruskem napadu v Zaporožju enajst smrtnih žrtev«. STA. 7. oktober 2022.
  19. ↑ »V novem obstreljevanju Zaporožja 17 mrtvih«. STA. 9. oktober 2022.
  20. ↑ »V ruskem zračnem napadu v Zaporožju več smrtnih žrtev«. STA. 2. marec 2023.
  21. ↑ »В Запорожье под ракетный удар попали многоэтажные дома«. BBC (v ruščini). 22. marec 2023.
  22. ↑ Lozovoj, Nikolaj (17. januar 2011). »Этнические войны: украинская версия«. Истеблишмент. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. avgusta 2011.
  23. ↑ »Міста-побратими«. zp.gov.ua. Pridobljeno 24. marca 2024.
  24. ↑ »Steinbach Becomes Twin City With Zaporizhia«. SteinbachOnline.com (v angleščini). 9. april 2018.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Zaporožje.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zaporožje&oldid=6194589«