Občina Mirna Peč
Občina Mirna Peč | |
|---|---|
| 45°51′29″N 15°5′15″E / 45.85806°N 15.08750°EKoordinati: 45°51′29″N 15°5′15″E / 45.85806°N 15.08750°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | jugovzhodna Slovenija |
| Prebivalstvo | |
| • Skupno | 3.018 |
| • Moški | 1.537[1] |
| • Ženske | 1.481[1] |
Občina Mirna Peč je ena od občin v Republiki Sloveniji.
Sosednje občine so Občina Trebnje, Občina Mokronog - Trebelno, Mestna občina Novo mesto, Občina Straža in Občina Žužemberk.
Naselja v občini
Biška vas, Čemše, Dolenja vas pri Mirni Peči, Dolenji Globodol, Dolenji Podboršt, Globočdol, Golobinjek, Gorenji Globodol, Gorenji Podboršt, Goriška vas, Grč Vrh, Hmeljčič, Hrastje pri Mirni Peči, Jablan, Jelše, Jordankal, Malenska vas, Mali Kal, Mali Vrh, Mirna Peč, Orkljevec, Poljane pri Mirni Peči, Selo pri Zagorici, Srednji Globodol, Šentjurij na Dolenjskem, Veliki Kal, Vrhovo pri Mirni Peči, Vrhpeč.
O občini
Občina spada med mlajše slovenske občine, saj je začela s svojim delovanjem 1. januarja 1999. Geografsko obsega Občina Mirna Peč tri doline: globodolsko, mirnopeško in šentjursko. Ravninskega sveta je malo, še največ v globodolski ravnini, ob Temenici in v ozkem pasu ob avtomobilski cesti v šentjurski dolini. Skozi občino teče tudi železniška proga Ljubljana - Metlika.
Obdelovalnih površin je nekaj manj kot polovico, samo del teh je v ravninskem svetu, ostalo pa na sosednjih višje ležečih terasah. Ostale površine pokrivajo mešani gozdovi.
Skozi mirnopeško dolino teče reka Temenica, ponikalnica, ki pride na dan v Zijalu in ponikne v Dnu pod Goriško vasjo in je na območju Občine Mirna Peč zaradi svojih značilnih meandrov varovana kot naravna dediščina. Skozi šentjursko dolino teče potok z dvema imenoma: Poljanski potok oz. Igmanca, ker dvakrat v dolini ponikne. Pol kilometra pred Poljanami se mu pridruži Kamen potok izpod Okroglice/Laz.
Globodolska dolina nima površinske tekoče vode, ima pa dve podzemni, ki se odtekata v porečje Krke. V teh treh dolinah se stikajo robovi dinarskega, alpskega in panonskega sveta. Prevladujejo karbonatne kamenine. Nekateri predeli so izrazito kraški, z vrtačami in kraškimi jamami. V dolinah so naplavljene ravne površine z ilovico, in peščeno glino pomešane mehkejše usedline. Večkratni tektonski prelomi so dali pokrajini gričasto obliko. Tektonska prelomnica poteka po strugi reke Temenice.
Nad Poljanami, Šentjurijem, Globočdolom, Hmeljčičem, na Golobinjeku in v Grč Vrhu so na prisojnih legah vinogradi s številnimi zidanicami.
Zgodovina
Mirna Peč je prvič v zgodovinskih listinah omenjena leta 1135. Pražupnija Mirna Peč, ki jo je ustanovil oglejski patriarhat, je obsegala vikorjate na širšem dolenjskem območju. Od župnije Mirna Peč se je najprej odcepila Soteska pri Dolenjski Toplicah, leta 1493 pa še Novo mesto. Naselje je leta 1500 avstrijski cesar Maksimiljan I. naročil obzidati z obrambnim zidom, da bi prebivalce zavaroval pred Turki. Poleg turških vpadov je Mirno Peč prizadelo več požarov, izbruhnila je kuga. Vpliv kraja je slabil in leta 1748 je Marija Terezija za sedež okrožja imenovala Novo mesto. Skozi Mirno Peč pa je vseeno potekal živahen cestni promet. Največ zaslužka so od njega imele mnoge gostilne, vendar pa je slabo vplival na moralno življenje ljudi, pišejo zgodovinski viri. Leta 1894 so nad Mirno Pečjo odprli železnico, hitra cesta pa je kraj popolnoma obšla. Kraj je tonil v pozabo. Leta 1999 je Mirna Peč postala samostojna občina, 11 let kasneje pa dobila priključno cesto na avtocesto Ljubljana - Obrežje.
Zunanje povezave
- ↑ 1,0 1,1 »"Prebivalstvo po starosti in spolu, občine, Slovenija, polletno"«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 29. aprila 2021.
- ↑ »"Prebivalstvo po starosti in spolu, občine, Slovenija, polletno"«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 18. aprila 2021.