Statistična regija jugovzhodna Slovenija
.png)
Statistična regija jugovzhodna Slovenija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.
Statistična regija jugovzhodna Slovenija v besedi
[uredi | uredi kodo]Jugovzhodna Slovenija je s površino 2.675 km2 največja statistična regija. Sestavlja jo 21 občin. Spada v kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija.
Regija na jugovzhodu Slovenije povezuje v enoto štiri pokrajine: deželo suhe robe, deželo kočevskega medveda, deželo cvička in deželo zelenega Jurija. Njen razvoj omogoča v največji meri industrija (avtomobilska, farmacevtska in druga lahka industrija).
Obsega 13,2 % površine Slovenije
Statistična regija jugovzhodna Slovenija je približno 6-krat večja od zasavske, po površini najmanjše regije. V letu 2024 je v jugovzhodni Sloveniji živelo 7 % prebivalcev države, kar je bil peti največji delež med regijami. Je med redkeje poseljenimi, saj je na km2 živelo povprečno 55 prebivalcev oz. skoraj dvakrat manj od državnega povprečja (tj. 105 prebivalcev na km2).
Prebivalstvo
Starostna sestava prebivalstva je bila v 2024 ugodnejša kot v večini drugih regij. Povprečna starost prebivalcev v jugovzhodni Sloveniji je bila druga najnižja in je znašala 43,4 leta. Indeks staranja je bil najnižji, znašal je 129. To pomeni, da je bilo v regiji na 100 oseb, mlajših od 15 let, 129 oseb, starih najmanj 65 let. Delež prebivalcev, starih 0–14 let, je bil tukaj največji (16,2-odstoten), delež prebivalcev, starih nad 64 let, pa drugi najmanjši (20,9-odstoten). V tej regiji je bil drugi največji delež moških med prebivalci; na 100 moških je bilo 96 žensk oz. moških je bilo za 4 % več kot žensk.
Regija je imela drugi najvišji naravni prirast: –0,4 na 1.000 prebivalcev. V njej se je rodilo okoli 10 otrok na 1.000 prebivalcev, kar je bilo največ med vsemi regijami. Prav tako je bila najvišja celotna stopnja rodnosti (1,9 %), ki izraža povprečno število živorojenih otrok na žensko v rodni dobi (15–49 let) v koledarskem letu. Povprečna starost mater ob rojstvu vseh otrok je znašala 30,2 leta, še nižja je bila le v posavski (30,1 leta). V tej regiji je bil tudi največji delež živorojenih otrok, rojenih materam, mlajšim od 20 let (3,5 %). Povprečna starost umrlih je znašala 78,7 leta, kar je bila ena najnižjih starosti na ravni regij. Delež prezgodnje umrljivosti, ki izraža delež mlajših od 65 let med umrlimi v posameznem letu, je bil tu največji, 15,3-odstoten.
Izobrazbena sestava je bila manj ugodna v primerjavi s slovenskim povprečjem. S 13,3 % prebivalcev (25–64 let) s končano največ osnovno šolo je imela regija tretji največji delež. Prebivalcev z višje- ali visokošolsko izobrazbo je bilo 30,5 %, tj. za 3,3 odstotne točke manj od povprečja v Sloveniji. Po drugi strani se je uvrstila med regije z več študenti (34 na 1.000 prebivalcev).
Razmere na trgu dela
Stopnja delovne aktivnosti je bila za 1,2 odstotne točke višja od povprečja; dosegla je 71,2 %, kar pomeni, da je bilo med delovno sposobnimi prebivalci te regije (15–64 let) toliko delovno aktivnih, tj. zaposlenih in samozaposlenih. Stopnja anketne brezposelnosti je bila s 3,4 % pod državnim povprečjem. Z 28 % delovnih migrantov je imela peti največji delež. Največ delovnih migrantov je na delo odhajalo v osrednjeslovensko regijo (78 %), sledila je posavska (7 %).
Povprečna mesečna neto plača zaposlenega v tej regiji je leta 2024 znašala 1.544 EUR in je bila samo v tej in osrednjeslovenski regiji višja od slovenskega povprečja (v prvi za 18 EUR, v drugi pa za 129 EUR).
Gospodarstvo
Bruto domači proizvod na prebivalca je bil četrti največji regionalni BDP v Sloveniji; znašal je 28.819 EUR oz. za 9 % manj od povprečja. Regija je ustvarila 6,3 % bruto dodane vrednosti Slovenije, tj. peti največji delež. Razpoložljivi dohodek na prebivalca je bil v jugovzhodni Sloveniji drugi največji; obsegal je 17.643 EUR oz. za okoli 3 % več od povprečja na ravni države (17.066 EUR).
V regiji je delovalo okoli 12.500 podjetij in posamezno je zaposlovalo povprečno 4,5 osebe; to je bilo drugo najvišje povprečje med regijami.
Kakovost življenja
Splošno zadovoljstvo z življenjem so prebivalci te regije ocenili povprečno s 7,6 (na lestvici od 0 do 10) in se uvrstili rahlo pod slovensko povprečje (7,7). Enako stopnjo zadovoljstva so izrazili še v štirih drugih regijah.
Stopnja tveganja revščine (12,8 %) in stopnja tveganja socialne izključenosti (14,1 %) sta bili v tej regiji med najnižjimi, stopnja resne materialne in socialne prikrajšanosti pa je bila druga najvišja, znašala je 3,7 %. Stopnja prenaseljenosti stanovanja je bila tretja najvišja; 11,8 % oseb je živelo v stanovanjih s premajhnim številom sob, upoštevajoč število članov gospodinjstva. To je bilo okoli dvakrat toliko kot v pomurski, kjer je bil ta delež najmanjši.
Regija je izstopala tudi po največjem številu obsojenih oseb (polnoletnih in mladoletnih); teh je bilo 4,4 na 1.000 prebivalcev oz. 2 več od slovenskega povprečja (na 1.000 prebivalcev).
Število osebnih avtomobilov (606 na 1.000 prebivalcev) in njihova povprečna starost (11,5 leta) sta bila nad povprečjem v državi – to je znašalo 587 avtomobilov na 1.000 prebivalcev, njihova povprečna starost pa 11,3 leta.
Okolje
Gospodinjstvom je bilo iz javnega vodovoda dobavljenih okoli 38 m3 vode na prebivalca. Pred izpustom iz javnega kanalizacijskega sistema je bil prečiščen zelo velik delež odpadne vode, 96 %; povprečje za Slovenijo je znašalo 73 %. V regiji je na prebivalca nastalo 440 kg komunalnih odpadkov, kar je bila druga najmanjša količina in 86 kg manj od povprečja. Ločeno so jih zbrali približno 69 %, to je bil eden najmanjših deležev.
Sestavlja jo 21 občin
Občine v regiji se med seboj zelo razlikujejo. Tako je del te regije tudi prebivalstveno najmanjša slovenska občina, Osilnica. V njej je na sredini leta 2024 živelo 336 prebivalcev. Druga najmanjša občina v regiji po številu prebivalcev in peta najmanjša v državi je bila občina Kostel s 618 prebivalci. V Novem mestu, prebivalstveno največji občini v regiji in šesti največji v državi, pa je živelo 38.563 prebivalcev oz. okoli četrtina vseh v regiji. Občina Kočevje je po površini največja občina v Sloveniji. Obsega 556 km2, kar je skoraj toliko, kot znaša skupna površina 29 najmanjših občin. Občina Črnomelj je s 340 km2 peta največja v Sloveniji po površini ter tretja največja v regiji po številu prebivalcev.[1]
,_statistične_regije,_2024_–_STAGE.png)
Statistična regija jugovzhodna Slovenija v številkah
[uredi | uredi kodo]| Statistični podatki | Statistični kazalniki | |||
|---|---|---|---|---|
| Površina, km2, 1. 1. 2024 | 2.675 | Gostota naseljenosti, 1. 1. 2024 | 55,2 | |
| Število prebivalcev, 1. 7. 2024 | 148.273 | Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2024 | 43,4 | |
| Naravni prirast, 2024 | –62 | Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%), 1. 7. 2024 | 16,2 | |
| Število učencev v osnovnih šolah, 2024/2025 | 14.940 | Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2024 | 20,9 | |
| Število dijakov (po prebivališču), 2024/2025 | 5.703 | Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2024 | –0,4 | |
| Število študentov (po prebivališču), 2024/2025 | 5.079 | Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2024 | 6,2 | |
| Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2024 | 66.373 | Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 1. 1. 2024 | 5,8 | |
| Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2024 | 51.643 |
Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z osnovno šolo ali manj, 1. 1. 2024 | 13,3 | |
| Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2024 | 6.411 | Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, 1. 1. 2024 | 30,5 | |
| Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2024 | 2.416,86 | Stopnja delovne aktivnosti (%), 2024 | 71,2 | |
| Število podjetij, 2024 | 12.503 | Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2024 | 5,4 | |
| Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2024 | 4.274 | Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2024 | 28.819 | |
| Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2020 | 48.232 | Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2024 | 4,4 | |
| Število prihodov turistov, 2024 | 170.975 | Število osebnih avtomobilov (na 1.000 prebivalcev), 31. 12. 2024 | 606 | |
| Število prenočitev turistov, 2024 | 517.849 | Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom (kg/prebivalca), 2024 | 311 | |
| Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovna baza SiStat[2] | Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah [1] |
Občine v statistični regiji
[uredi | uredi kodo]- Občina Črnomelj
- Občina Dolenjske Toplice
- Občina Kočevje
- Občina Kostel
- Občina Loški Potok
- Občina Metlika
- Občina Mirna
- Občina Mirna Peč
- Občina Mokronog - Trebelno
- Mestna občina Novo mesto
- Občina Osilnica
- Občina Ribnica
- Občina Semič
- Občina Sodražica
- Občina Straža
- Občina Šentjernej
- Občina Šentrupert
- Občina Škocjan
- Občina Šmarješke Toplice
- Občina Trebnje
- Občina Žužemberk
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Statistični urad Republike Slovenije
- Slovenske statistične regije in občine v številkah, interaktivna elektronska publikacija, SURS
- SiStat, Podatkovna baza Statističnega urada RS
- Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, regionalni razvoj
- Ministrstvo za javno upravo, lokalna samouprava
- https://gis.stat.si/, STAGE, interaktivna kartografska aplikacija, SURS
- YouTube
Viri
[uredi | uredi kodo]- 1 2 »Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2021. Pridobljeno 10. marca 2026.
- ↑ »Podatkovna baza SiStat«.
| Pokrajine (neformalne) |  | |
|---|---|---|
| Statistične regije | ||
| Volilne enote | ||
Zgodovinske tvorbe | ||
| Rimske province | ||
| Zgodnjesrednjeveške države | ||
| Zgodovinske dežele (Habsburška monarhija) | ||
Cerkvenoupravne enote | ||
| Cerkvene pokrajine | ||
| Škofije | ||
