Pojdi na vsebino

Nedelni i svetešnji Evangeliumi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Nedelni i svetešnji Evangeliumi
Avtorneznan
DržavaSlovenija, Jugoslavija, Prekmurje
Jezikprekmurščina
Žanrprevod Svetega pisma
Založnikv Dolnji Lendavi pri Ernőju Balkányiju
Datum izida
1939

Nedelni i svetešnji Evangeliumi (Nedeljni in praznični evangeliji) je kratek zvezek, ki vsebuje biblijske odlomke iz štirih evangelijev v prekmurščini. Nedelni i svetešnji evangeliumi je obnova Szvétih evangyeliomov Mikloša Küzmiča, ki so jih zadnjič izdali leta 1921 v Gajici (Sveti evangeliomi za nedele i svetke celoga leta z navadnimi molitvami pri božoj slüžbi, pred i po poldnevi.). Zvezek je v Dolnji Lendavi tiskal Ernő Balkányi z naslovom: Nedelni i svetešnji evangeliumi objavleni v Marijinom listi leta 1939. Nedelni i svetešnji evangeliumi je zadnji delni prevod Svetega pisma v prekmurščino.

Zvezek v Predgovoru (Rojakom Slovenske Krajine širom sveta i doma!) opozori ljude na ljubezen maternega jezika pred vrati druge svetovne vojne, v času velikega pomanjkanja. Zlasti tiste prekmurske Slovence, ki živijo v tujini, na primer na Madžarskem (Porabski Slovenci), ali v Združenih državah.

Dragi slovenski rojaki! Siromaštvo vas je razgnalo po celom sveti, da slüžite krüh sebi i svojim domačim. Ne dêla sveta, v šterom ne bi roboto sin i ne bi robotila hči Slovenske Krajine. Siromaki ste, ali delavni ste, zato vas poštüjte tüjina, ar jo bogatile, gde svoje zadnje moči njej posvečüjete.

Poleg siromaštva pa vam je dober Bog v obilnosti dao tüdi veliko bogastvo. Dao vam je dvojo veliko lübezen: lübezen do njegove svete vere i do svoje slovenske materne reči.

Ostanite bogati nadale vu veri Jezušovoj i ka ostanete, je dokaz vaša žela, da bi radi meli pri rokaj evangeliume, Kristušove navuke. Evangeliume v domačem jeziki ste nas prosili i to ešče tisti, ki že desetletja stanüjete v tüjini i popolnoma obvladate jezik tiste države, štere kotrige ste. To je znova dokaz drügoga vašega bogastva, štero vam je dober Bog dao v vašem siromaštvi i to je lübezen do maternoga, do miloga slovenskoga jezika.

Za takše se ohraniti je zato spunjavanje njegove svete vole, je lübezen do njega, ki je oča vseh narodov. Ta lübezen vas bo stalno vezala na milo rojstno pokrajino o vam vzbüjala v srci spomine na tisto drago bitje, ki vam je prvič napravilo križ na čelo: na lübleno mamiko… Spomin na njo i dragoga ajteka vam zbüdi spomin na cerkev, kde ste krščeni… To so sadovi lübezni do materne reči. Naj živete vsi rojaki Slovenske Krajine v dalnoj tüjini iz vere i ste tak pravični, kak sv. apoštol Pavel nas zagotavla: „Moj pravični iz vere žive,” (Hebr. 10-38.) vam damo do rok evangeliume v jeziki, po šterom ste je bili vajeni čteti i poslüšati, da nadomestimo pomenkanje stari evangeliumskij knig, štere se več ne dobijo.

Domačim, ki živejo v Slovenskoj Krajini, pa bodo tüdi prav prišli, ki ne obvladajo v zadostnoj meri pismene slovenščine, posebno starejšim rodom.


Glej tudi

[uredi | uredi kodo]