Pojdi na vsebino

Mestna občina Ptuj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mestna občina Ptuj
Mestna občina v Sloveniji
Grb Mestne občine Ptuj
Grb
Lega občine v Sloveniji[1]
Lega občine v Sloveniji[1]
46°25′12″N 15°52′12″E / 46.42000°N 15.87000°E / 46.42000; 15.87000
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijapodravska
Sedež občinePtuj
Upravljanje
 • županjaNuška Gajšek
Površina
 • Skupno66,7 km2
Prebivalstvo
 (1 julij 2020)[3] Uredi to na Wikipodatkih
 • Skupno23.636
 • Gostota350 preb./km2
 • Moški
11.987[2]
 • Ženske
11.649[2]
Spletna stranwww.ptuj.si

Mestna občina Ptuj je ena izmed 12 mestnih občin v Sloveniji z okoli 23.500 prebivalci s središčem na Ptuju.

Ptuj je ena od 12 mestnih občin v Republiki Sloveniji, in je tudi najstarejše slovensko mesto. Leži v Podravju. Na zahodu meji na Hajdino in Starše, na severozahodu na Duplek, na severu na Lenart in Destrnik, na vzhodu na Juršince in Dornavo, na jugozahodu na Markovce, ter na jugu na Videm. Središče mestne občine s 23.500 ljudmi je mesto Ptuj, ki je osmo največje mesto v Sloveniji z 18.339 prebivalci.

V obdobju SR Slovenije oz. do leta 1994, ko so se od nje postopno osamosvojile številne manjše občine, je bila Občina Ptuj površinsko in številčno ena največjih slovenskih občin (okoli 70.000 ljudi), ki je poleg spodnjega Dravskega polja obsegala tudi celotne Haloze.

Prvotno je mesto Ptuj (Poetovio) ležalo na območju današnjih Term Ptuj (Hotel Grand Primus).

Naselja v občini

[uredi | uredi kodo]
Občinska naselja

Grajena, Grajenščak, Kicar, Krčevina pri Vurbergu, Mestni Vrh, Pacinje, Podvinci, Ptuj, Spodnji Velovlek, Spuhlja.

Četrtne skupnosti

[uredi | uredi kodo]

Mestna občina Ptuj obsega 8 četrtnih skupnosti:

Četrtna skupnost Prebivalstvo
Center 3681
Breg-Turnišče 3743
Ljudski Vrt 5903
Jezero 1581
Panorama 2072
Rogoznica 3867
Grajena 2390
Spuhlja 872

Letališče

[uredi | uredi kodo]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Ptuj okoli leta 1681. Upodobitev iz Vischerjeve štajerske topografije
Ptuj okoli leta 1687

1910 so v mestu nemško govoreči tvorili 86 % prebivalcev, okoliške vasi pa so bile slovenske. Delež nemško govorečih se je zmanjševal po 1918. Med drugo svetovno vojno je bilo slovensko prebivalstvo deportirano, v njihove domove pa naseljeni Nemci iz južne Tirolske in Kočevske, kateri so, skupaj z domačimi ptujskimi Nemci (Pettauer), zbežali ali bili izgnani 1945.

Mestne znamenitosti

[uredi | uredi kodo]

Muzeji

[uredi | uredi kodo]

Običaji

[uredi | uredi kodo]
  • Ptujsko kurentovanje.

Nagrade in priznanja

[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Zemljevid na Geopedii
  2. ↑ 2,0 2,1 »"Prebivalstvo po starosti in spolu, občine, Slovenija, polletno"«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 29. aprila 2021.
  3. ↑ »"Prebivalstvo po starosti in spolu, občine, Slovenija, polletno"«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 18. aprila 2021.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Stub icon

Ta članek o geografiji Slovenije je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mestna_občina_Ptuj&oldid=6325626«