Odbor regij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Odbor regij je svetovalni organ Evropske unije, ki v svoji sestavi združuje predstavnike lokalnih in regionalnih skupnosti iz držav članic Evropske unije. Odbor je bil ustanovljen leta 1994 in razloga za njegovo ustanovitev sta bila dva. Ker se približno tri četrtine evropske zakonodaje izvaja na lokalnem ali regionalnem nivoju, je smiselno,da imajo predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti možnost sodelovati pri oblikovanju te zakonodaje. Vključevanje predstavnikov oblasti,ki so prebivalcem najbližje je lahko način za zmanjšanje razkoraka med javnostmi in procesom evropske integracije.

Načela[uredi | uredi kodo]

Tri temeljna načela predstavljajo jedro dela Odbora regij:

Subsidiarnost

Načelo subsidiarnosti,ki je bilo zapisano v Maastrichtsko pogodbo istočasno z ustanovitvijo Odbora, pomeni,da se morajo v Evropski uniji sprejemati odločitve čim bližje državljanom. Evropska unija tako ne sme prevzemati nalog oziroma pristojnosti, ki so bolj primerne za nacionalne, regionalne ali lokalne administracije.

Bližina

Vse ravni oblasti si morajo prizadevati za to,da so čim bližje državljanom, še posebej tako, da organizirajo svoje delo na transparenten način z jasno opredeljeno odgovornosjo in postopki, kiljudjem omogočajo izražanje stališč.

Partnerstvo

Učinkovito evropsko upravljanje pomeni, da oblasti na evropski,nacionalni, regionalni in lokalni ravni sodelujejo v procesu odločanja.

Cilji[uredi | uredi kodo]

Evropska komisija in Svet ministrov se morata z Odborom regij posvetovati na ključnih področjih regionalnega pomena, ki zajemajo ekonomsko in socialno kohezijo, javno zdravje, politiko zaposlovanja, usposabljanje, okolje, izobraževanje, mlade, vseevropska infrastrukturna omrežja, promet, kulturo, civilno zaščito, podnebne spremembe, energijo ter storitve splošnega pomena, kot so poštne in telekomunikacijske storitve. Ta področja predstavljajo več kot dve tretjini celotne zakonodaje EU. Z Odborom regij se posvetuje tudi Evropski parlament, Odbor pa lahko pripravi tudi mnenja na lastno pobudo in tako na dnevni red EU uvršča vprašanja, ki so pomembna za lokalne in regionalne oblasti. Pri nekaterih vprašanjih Odbor regij sodeluje z Ekonomsko-socialnim odborom. Odbor regij ima pravico vložiti tožbo pri Sodišču Evropske unije zaradi varovanja svojih prerogativ in načela subsidiarnosti.

Sestava[uredi | uredi kodo]

Odbor regij ima 344 članov, pri čemer je njihovo število iz posamezne države do določene mere sorazmerno s številom prebivalcev. Število članov iz posamezne države:

Število članov Države
24 Nemčija, Francija, Italija, Združeno kraljestvo
21 Poljska, Španija
15 Romunija
12 Belgija, Grčija, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Švedska, Češka, Madžarska, Bolgarija
9 Danska, Finska, Irska, Litva, Slovaška
7 Estonija, Latvija, Slovenija
6 Luksemburg, Ciper
5 Malta

Organiziranost[uredi | uredi kodo]

Predsednik

Predsednik vodi delo Odbora, predseduje plenarnim zasedanjem in je njegov uradni predstavnik. Mandat predsednika traja 30 mesecev.

Prvi podpredsednik

Tudi prvega podpredsednika izvoli plenarna skupščina za mandatno obdobje 30 mesecev. Prvi podpredsednik nadomešča predsednika v primeru njegove odsotnosti.

Predsedstvo

Predsedstvo je organ odločanja Odbora regij. Sestavlja ga 60 članov: predsednik, prvi podpredsednik, 27 podpredsednikov (po eden iz vsake države članice), štirje predsedniki političnih skupin v Odboru regiij in 27 drugih članov, tako da je zagotovljena uravnotežena zastopanost po državah in glede na politično pripadnost. Predsedstvo se praviloma sestane sedemkrat letno, pripravlja politični program Odbora regij in daje administraciji navodila za izvajanje sprejetih sklepov.

Plenarna skupščina

344 članov Odbora regij se petkrat letnov Bruslju sestane na plenarnem zasedanju, na katerem obravnavajo in sprejemajo mnenja, poročila in resolucije. Na plenarna zasedanja, na katerih razpravljajo o vprašanjih posebnega pomena za regije in mesta, so pogostovabljeni člani Evropske komisije in predstavniki predsedstva EU.

Komisije Odbora regij

Delo Oodbora regij je organizirano v šestih komisijah, specializiranih za naslednja področja: teritorialno kohezijsko politiko; ekonomsko in socialno politiko; naravne vire; okolje, podnebne spremembe in energijo; kulturo, izobraževanje in raziskave; državljanstvo, upravljanje ter institucionalne in zunanje zadeve. Komisije pripravijo osnutke mnenj in organizirajo konference ter seminarje za področja, ki so v pristojnosti posamezne komisije. Vsaka komisija ima okoli sto članov, administrativno podporo pa ji zagotavlja tajništvo, ki deluje v sestavi administracije odbora. Komisija za finančne in upravne zadeve (CAFA) Komisija CAFA ima osem članov. Predsedstvu Odbora svetuje pri upravnih in finančnih vprašanjih.

Politične skupine

Odbor regij ima štiri politične skupine: Evropsko ljudsko stranko (EPP), Stranko evropskih socialistov (PES), Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE) in Evropsko zvezo (EA). Nekateri člani so neodvisni. Člani vsake politične skupine se sestanejo pred najpomembnejšimi sejami, da oblikujejo skupna stališča. Predsednik Odbora regij, prvi podpredsednik in predsedniki političnih skupin se prav tako sestanejo pred vsakim plenarnim zasedanjem in drugimi pomembnimi sejami, da bi dosegli politično soglasje glede ključnih vprašanj.

Nacionalne delegacije

V Odboru regij je 27 nacionalnih delegacij. Člani se v okviru nacionalnih delegacij sestanejo pred plenarnimi zasedanji in drugimi dogodki ter razpravljajo o skupnih stališčih.

Generalni sekretar

Predsedstvo Odbora imenuje generalnega sekretarja za obdobje petih let. Generalni sekretar kot vodja administracije Odbora regij ne sme biti nosilec političnega mandata. Odgovoren je za izvajanje sklepov predsedstva in nemoteno delovanje administracije.

Generalni sekretariat

Generalni sekretariat ima štiri direkcije in sicer za upravo, posvetovalno delo, glavno pisarno, pravne zadeve in pomoč članom ter komuniciranje, stike z javnostmi in protokol. V to strukturo so vključene službe za proračun, osebje, delo komisij in medinstitucionalne odnose. V okviru generalnega sekretariata delujejo tudi tajništva političnih skupin, služba za notranjo revizijo ter enota za strateško načrtovanje in spremljanje horizontalnih prednostnih nalog.

Delovanje[uredi | uredi kodo]

Mnenja

Evropska komisija, Svet ministrov in Evropski parlament se z Odborom regij posvetujejo pri pripravi zakonodajnih besedil (direktiv, uredb itd.) na področjih, ki vplivajo na lokalne in regionalne skupnosti. Predlogi zakonodajnih besedil se dodelijo ustreznim komisijam OR. Komisija imenuje poročevalca, ki je odgovoren za pripravo mnenja Odbora. Osnutek mnenja mora pred obravnavo na plenarnem zasedanju najprej sprejeti pristojna komisija Odbora. Po njegovi potrditvi na plenarnem zasedanju se uradno mnenje pošlje vsem evropskim institucijam in se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Resolucije

Z resolucijami Odbor regij izraža svoje stališče o pomembnih in aktualnih vprašanjih. Resolucije občasno pripravijo tudi politične skupine OR. Predhodna mnenja in poročila o učinku Delo OR ni zgolj odzivanje na zakonodajne predloge, ampak tudi, da na podlagi strokovnega znanja svojih članov prispeva k prihodnjemu razvoju politik EU. S predhodnimi mnenji lahko OR sodeluje v zelo zgodnji fazi razvoja politik, kar mu omogoča večji vpliv. Podobno lahko Evropska komisija OR zaprosi za pripravo poročila o učinku. Kakor je razvidno že iz samega imena poročila, je slednje namenjeno oceni učinka politike na lokalni ali regionalni ravni.

Študije in druge publikacije

OR pripravlja študije o različnih vidikih lokalne in regionalne razsežnosti EU (izobraževanje, promet, socialna vprašanja, širitev itd.). Pri njihovi pripravi sodelujejo zunanji strokovnjaki. OR objavlja tudi publikacije, namenjene širši javnosti ter regionalnim in lokalnim akterjem, v katerih predstavlja dejavnosti Odbora in obvešča o aktualnih političnih dogodkih.

Dogodki

OR v vlogi stične točke za regije in mesta organizira konference, seminarje in razstave v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi partnerji ter drugimi institucijami EU. Enkrat letno v okviru dogodka Dnevi odprtih vrat – Evropski teden regij in mest (Open days) v svojih prostorih pozdravi tisoče obiskovalcev, ki sodelujejo v živahnih razpravah ali pa iščejo partnerje za sodelovanje pri skupnih projektih.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

1992 – Maastrichtska pogodba

Voditelji držav in vlad EUso sprejeli sklep o ustanovitvi Odbora regij (OR) kot posvetovalne skupščine v procesu odločanja EU, ki zastopa stališča regij in mest ter deluje kot neposredna vez med Brusljem in državljani. Maastrichtska pogodba določa, da se morata Evropska komisija in Svet ministrov obvezno posvetovati z Odborom regij o ključnih vprašanjih regionalnega pomena ter da člane Odbora regij imenujejo vlade držav članic za mandatno obdobje štirih let. Prvo plenarno zasedanje Odbora regij je bilo marca 1994 v Bruslju.

1997 – Amsterdamska pogodba

Amsterdamska pogodba je razširila področje pristojnosti Odbora regij na približno dve tretjini zakonodajnih predlogov EU. Na podlagi te pogodbe se lahko z Odborom posvetuje tudi Evropski parlament.

2001 – Pogodba iz Nice

Pogodba je poudarila demokratično legitimnost OR z zahtevo, da morajo biti njegovi člani nosilci volilnega mandata oziroma politično odgovorni izvoljeni regionalni ali lokalni skupščini. Pogodba je določila, da število članov Odbora ne sme preseči 350.

2002–2003 – Konvencija o prihodnosti EU

Člani Odbora regij so sodelovali pri delu Konvencije, pristojne za pripravo ustave za Evropo. Besedilo je izrecno poudarilo vlogo in pooblastila lokalnih in regionalnih oblasti.Predvideno je bilo,da dobi Odbor regij pravico, da vloži tožbo pri Sodišču Evropskih skupnosti, če meni, da zakonodaja EU krši načelo subsidiarnosti.

Maj 2004 – širitev EU

Po pristopu desetih novih držav članic se je število članov Odbora regij povečalo z 222 na 317.

Januar 2007 – širitev EU

S pristopom Bolgarije in Romunije se je število članov Odbora regij povečalo s 317 na 344.

December 2009 – Lizbonska pogodba

Lizbonska pogodba je potrdila pravico Odbora regij, da vloži tožbo pri Sodišču Evropske unije zaradi varovanja svojih prerogativ in načela subsidiarnosti. Ta nova pravica je okrepila politično vlogo Odbora regij, saj omogoča, da lahko učinkoviteje zastopa interese regionalnih in lokalnih skupnosti na ravni EU. Lizbonska pogodba določa, da se mora z Odborom posvetovati tudi Evropski parlament. Mandat članov Odbora regij se je podaljšal s štirih na pet let. Razširjen je bil tudi obseg pristojnosti Odbora regij.Na seznam političnih področij, na katerih se je treba z Odborom nujno posvetovati, sta bili dodani na primer področji civilne zaščite in podnebnih sprememb.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Odbor regij na kratko, Evropska unija, Odbor regij, Bruselj, 2011
  • Ana Sovič, Odbor regij EU, Diplomsko delo visokošolskega programa, Fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani, junij 2004

Povezave[uredi | uredi kodo]