Odbor regij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Odbor regij je skupščina lokalnih in regionalnih predstavnikov Evropske unije (EU), ki v institucionalnem okviru EU neposredno zastopa podnacionalne oblasti (regije, okrožja, province, občine in mesta).

Ustanovljen je bil leta 1994 iz dveh razlogov. Prvič, okrog tri četrtine zakonodaje EU se izvaja na lokalni ali regionalni ravni, zato se je zdelo smiselno, da imajo predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti besedo pri pripravi nove zakonodaje EU. Drugič, pojavili so se pomisleki zaradi vse večjega prepada med javnostjo in procesom evropskega povezovanja. Vključitev izvoljenih predstavnikov na ravni uprave, ki je najbližja državljanom, je bil eden od načinov, kako zapolniti to vrzel.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Lokalne in regionalne oblasti znotraj Evropske unije so lobirale za večji vpliv pri zadevah EU. To je privedlo do ustanovitve Odbora regij z Maastrichtsko pogodbo in možnosti, da države članice v Svetu EU zastopajo ministri njihovih regionalnih vlad.

Načela[uredi | uredi kodo]

Tri temeljna načela predstavljajo jedro dela Odbora regij:

Subsidiarnost

Načelo subsidiarnosti,ki je bilo zapisano v Maastrichtsko pogodbo istočasno z ustanovitvijo Odbora, pomeni,da se morajo v Evropski uniji sprejemati odločitve čim bližje državljanom. Evropska unija tako ne sme prevzemati nalog oziroma pristojnosti, ki so bolj primerne za nacionalne, regionalne ali lokalne administracije.

Bližina

Vse ravni oblasti si morajo prizadevati za to,da so čim bližje državljanom, še posebej tako, da organizirajo svoje delo na transparenten način z jasno opredeljeno odgovornosjo in postopki, kiljudjem omogočajo izražanje stališč.

Partnerstvo

Učinkovito evropsko upravljanje pomeni, da oblasti na evropski,nacionalni, regionalni in lokalni ravni sodelujejo v procesu odločanja.

Področje delovanja[uredi | uredi kodo]

Pogodbe zavezujejo Evropsko komisijo in Svet Evropske unije, da se posvetujeta z Odborom regij, vedno ko pripravljata nove predloge za področja, ki vplivajo na regionalno ali lokalno raven. Komisija, Svet in Evropski parlament se lahko poleg tega posvetujejo z OR tudi glede vprašanj z drugih področij, če ocenijo, da ima predlog pomembne regionalne ali lokalne vidike. Poleg tega lahko OR pripravi mnenje na lastno pobudo, kar mu omogoča, da na dnevni red EU uvršča določene teme.

Potem ko je z ratifikacijo v vseh državah članicah EU stopila v veljavo Lizbonska pogodba (člen 8 Protokola (št. 2) o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti), je OR pridobil tudi pravico (privilegiran status), da predloži zadevo Sodišču Evropske unije.

Sestava[uredi | uredi kodo]

Odbor regij ima 344 članov, pri čemer je njihovo število iz posamezne države do določene mere sorazmerno s številom prebivalcev. Število članov iz posamezne države:

Število članov Države
24 Nemčija, Francija, Italija, Združeno kraljestvo
21 Poljska, Španija
15 Romunija
12 Belgija, Grčija, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Švedska, Češka, Madžarska, Bolgarija
9 Danska, Finska, Irska, Litva, Slovaška
7 Estonija, Latvija, Slovenija
6 Luksemburg, Ciper
5 Malta

Notranja struktura[uredi | uredi kodo]

Predsednik

Predsednik, ki je izvoljen za mandat dveh let in pol, vodi delo Odbora, predseduje plenarnim zasedanjem in je njegov uradni predstavnik. Michel Lebrun (Belgija / Evropska ljudska stranka), lokalni svetnik v občini Viroinval, je bil za predsednika izvoljen 26. junija 2014.

Seznam predsednikov Odbora regij

Predsednik OR

Mandat

Nacionalnost

Evropska politična skupina

Michel Lebrun,

Valonija

2014 – danes

belgijska

Evropska ljudska stranka

Ramón Luis Valcárcel,

Murcija

2012–2014

španska

Evropska ljudska stranka

Mercedes Bresso,

Piemont

2010–2012

italijanska

Stranka evropskih socialistov

Luc Van Den Brande,

Flandrija

2008–2010

belgijska

Evropska ljudska stranka

Michel Delebarre,

Dunkerque, Nord Pas de Calais

2006–2008

francoska

Stranka evropskih socialistov

Peter Straub,

Baden-Wurttemberg

2004–2006

nemška

Evropska ljudska stranka

Sir Albert Bore,

Birmingham

2002–2004

britanska

Stranka evropskih socialistov

Jos Chabert,

Regija glavnega mesta Bruselj

2000–2002

belgijska

Evropska ljudska stranka

Manfred Dammeyer,

Severno Porenje-Vestfalija

1998–2000

nemška

Stranka evropskih socialistov

Pasqual Maragall I Mira

, Barcelona, Katalonija

1996–1998

španska

Stranka evropskih socialistov

Jacques Blanc,

Languedoc-Roussillon

1994–1996

francoska

Evropska ljudska stranka

Prvi podpredsednik

Tudi prvega podpredsednika, ki zastopa predsednika v njegovi odsotnosti, plenarna skupščina izvoli za dve leti in pol. 26. junija 2014 je bila za prvo podpredsednico izvoljena Catiuscia Marini (Stranka evropskih socialistov), predsednica italijanske dežele Umbrije.

Predsedstvo

Predsedstvo je organ odločanja Odbora regij. Sestavlja ga 60 članov: predsednik, prvi podpredsednik, 27 podpredsednikov (po eden iz vsake države članice), štirje predsedniki političnih skupin v Odboru regiij in 27 drugih članov, tako da je zagotovljena uravnotežena zastopanost po državah in glede na politično pripadnost. Predsedstvo se praviloma sestane sedemkrat letno, pripravlja politični program Odbora regij in daje administraciji navodila za izvajanje sprejetih sklepov.

Plenarna skupščina

344 članov Odbora regij se petkrat letnov Bruslju sestane na plenarnem zasedanju, na katerem obravnavajo in sprejemajo mnenja, poročila in resolucije. Na plenarna zasedanja, na katerih razpravljajo o vprašanjih posebnega pomena za regije in mesta, so pogostovabljeni člani Evropske komisije in predstavniki predsedstva EU.

Komisije Odbora regij

Delo Oodbora regij je organizirano v šestih komisijah, specializiranih za naslednja področja: teritorialno kohezijsko politiko; ekonomsko in socialno politiko; naravne vire; okolje, podnebne spremembe in energijo; kulturo, izobraževanje in raziskave; državljanstvo, upravljanje ter institucionalne in zunanje zadeve. Komisije pripravijo osnutke mnenj in organizirajo konference ter seminarje za področja, ki so v pristojnosti posamezne komisije. Vsaka komisija ima okoli sto članov, administrativno podporo pa ji zagotavlja tajništvo, ki deluje v sestavi administracije odbora. Komisija za finančne in upravne zadeve (CAFA) Komisija CAFA ima osem članov. Predsedstvu Odbora svetuje pri upravnih in finančnih vprašanjih.

Politične skupine

Odbor regij ima štiri politične skupine: Evropsko ljudsko stranko (EPP), Stranko evropskih socialistov (PES), Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE) in Evropsko zvezo (EA). Nekateri člani so neodvisni. Člani vsake politične skupine se sestanejo pred najpomembnejšimi sejami, da oblikujejo skupna stališča. Predsednik Odbora regij, prvi podpredsednik in predsedniki političnih skupin se prav tako sestanejo pred vsakim plenarnim zasedanjem in drugimi pomembnimi sejami, da bi dosegli politično soglasje glede ključnih vprašanj.

Nacionalne delegacije

V OR je tudi 28 nacionalnih delegacij. Člani se v okviru nacionalnih delegacij sestanejo pred plenarnimi zasedanji in drugimi dogodki ter razpravljajo o skupnih stališčih.

Generalni sekretar

Generalnega sekretarja predsedstvo imenuje za pet let. Generalni sekretar kot vodja uprave OR ne sme biti nosilec političnega mandata. Njegova naloga je, da skrbi za izvajanje sklepov predsedstva in nemoteno delovanje uprave. Aktualni generalni sekretar OR je Jiří Buriánek.

Generalni sekretariat

Generalni sekretariat sestavlja sedem direkcij: za upravo in finance; za pomoč članom in glavno pisarno; za posvetovalno delo; za medije, komuniciranje in dogodke; za horizontalne politike in mreže. Upravljanje direkcij za logistiko in prevajanje poteka skupaj z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom.

Delovanje[uredi | uredi kodo]

Mnenja

Evropska komisija, Svet ministrov in Evropski parlament se z Odborom regij posvetujejo pri pripravi zakonodajnih besedil (direktiv, uredb itd.) na področjih, ki vplivajo na lokalne in regionalne skupnosti. Predlogi zakonodajnih besedil se dodelijo ustreznim komisijam OR. Komisija imenuje poročevalca, ki je odgovoren za pripravo mnenja Odbora. Osnutek mnenja mora pred obravnavo na plenarnem zasedanju najprej sprejeti pristojna komisija Odbora. Po njegovi potrditvi na plenarnem zasedanju se uradno mnenje pošlje vsem evropskim institucijam in se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Resolucije

Z resolucijami Odbor regij izraža svoje stališče o pomembnih in aktualnih vprašanjih. Pripravijo jih lahko tudi politične skupine OR ali 32 članov OR. Predhodna mnenja in poročila o učinku Delo OR ni zgolj odzivanje na zakonodajne predloge, ampak tudi, da na podlagi strokovnega znanja svojih članov prispeva k prihodnjemu razvoju politik EU. S predhodnimi mnenji lahko OR sodeluje v zelo zgodnji fazi razvoja politik, kar mu omogoča večji vpliv. Podobno lahko Evropska komisija OR zaprosi za pripravo poročila o učinku. Kakor je razvidno že iz samega imena poročila, je slednje namenjeno oceni učinka politike na lokalni ali regionalni ravni.

Študije in druge publikacije

OR pripravlja študije o različnih vidikih lokalne in regionalne razsežnosti EU (izobraževanje, promet, socialna vprašanja, širitev itd.). Pri njihovi pripravi sodelujejo zunanji strokovnjaki. OR objavlja tudi publikacije, namenjene širši javnosti ter regionalnim in lokalnim akterjem, v katerih predstavlja dejavnosti Odbora in obvešča o aktualnih političnih dogodkih.

Dogodki

OR v vlogi stične točke za regije in mesta organizira konference, seminarje in razstave v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi partnerji ter drugimi institucijami EU. Enkrat letno v okviru dogodka Dnevi odprtih vrat – Evropski teden regij in mest (Open days) v svojih prostorih pozdravi tisoče obiskovalcev, ki sodelujejo v živahnih razpravah ali pa iščejo partnerje za sodelovanje pri skupnih projektih.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

1992 – Maastrichtska pogodba

Voditelji držav in vlad EUso sprejeli sklep o ustanovitvi Odbora regij (OR) kot posvetovalne skupščine v procesu odločanja EU, ki zastopa stališča regij in mest ter deluje kot neposredna vez med Brusljem in državljani. Maastrichtska pogodba določa, da se morata Evropska komisija in Svet ministrov obvezno posvetovati z Odborom regij o ključnih vprašanjih regionalnega pomena ter da člane Odbora regij imenujejo vlade držav članic za mandatno obdobje štirih let. Prvo plenarno zasedanje Odbora regij je bilo marca 1994 v Bruslju.

1997 – Amsterdamska pogodba

Amsterdamska pogodba je razširila področje pristojnosti Odbora regij na približno dve tretjini zakonodajnih predlogov EU. Na podlagi te pogodbe se lahko z Odborom posvetuje tudi Evropski parlament.

2001 – Pogodba iz Nice

Pogodba je poudarila demokratično legitimnost OR z zahtevo, da morajo biti njegovi člani nosilci volilnega mandata oziroma politično odgovorni izvoljeni regionalni ali lokalni skupščini. Pogodba je določila, da število članov Odbora ne sme preseči 350.

2002–2003 – Konvencija o prihodnosti EU

Člani Odbora regij so sodelovali pri delu Konvencije, pristojne za pripravo ustave za Evropo. Besedilo je izrecno poudarilo vlogo in pooblastila lokalnih in regionalnih oblasti.Predvideno je bilo,da dobi Odbor regij pravico, da vloži tožbo pri Sodišču Evropskih skupnosti, če meni, da zakonodaja EU krši načelo subsidiarnosti.

Maj 2004 – širitev EU

Po pristopu desetih novih držav članic se je število članov Odbora regij povečalo z 222 na 317.

Januar 2007 – širitev EU

S pristopom Bolgarije in Romunije se je število članov Odbora regij povečalo s 317 na 344.

December 2009 – Lizbonska pogodba

Lizbonska pogodba je potrdila pravico Odbora regij, da vloži tožbo pri Sodišču Evropske unije zaradi varovanja svojih prerogativ in načela subsidiarnosti. Ta nova pravica je okrepila politično vlogo Odbora regij, saj omogoča, da lahko učinkoviteje zastopa interese regionalnih in lokalnih skupnosti na ravni EU. Lizbonska pogodba določa, da se mora z Odborom posvetovati tudi Evropski parlament. Mandat članov Odbora regij se je podaljšal s štirih na pet let. Razširjen je bil tudi obseg pristojnosti Odbora regij.Na seznam političnih področij, na katerih se je treba z Odborom nujno posvetovati, sta bili dodani na primer področji civilne zaščite in podnebnih sprememb.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Odbor regij na kratko, Evropska unija, Odbor regij, Bruselj, 2011
  • Ana Sovič, Odbor regij EU, Diplomsko delo visokošolskega programa, Fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani, junij 2004

Povezave[uredi | uredi kodo]