Sveti Tomaž in Princ: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
TadejM (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
TadejM (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 13: Vrstica 13:
|latd=0 |latm=20 |latNS=N |longd=6 |longm=44 |longEW=E
|latd=0 |latm=20 |latNS=N |longd=6 |longm=44 |longEW=E
|largest_city = capital
|largest_city = capital
|demonym = Saotomejec, Saotomejka
|demonym = Svetotomaževec in Prinčan, Svetotomaževka in Prinčanka
|government_type = [[republika]]
|government_type = [[republika]]
|leader_title1 = [[Poglavar države Sveti Tomaž in Princ|predsednik]]
|leader_title1 = [[Poglavar države Sveti Tomaž in Princ|predsednik]]

Redakcija: 01:23, 10. februar 2016

Demokratična republika Sveti Tomaž in Princ
República Democrática de São Tomé
e Príncipe
Zastava Svetega Tomaža in Princa
Zastava
Grb Svetega Tomaža in Princa
Grb
Himna: Independência total
Lega Svetega Tomaža in Princa
Glavno mestoSão Tomé
0°20′N, 6°44′E
Uradni jezikiportugalščina
Demonim(i)Svetotomaževec in Prinčan, Svetotomaževka in Prinčanka
Vladarepublika
Fradique de Menezes
Tomé Vera Cruz
Neodvisnost 
• razglašena
12. julija 1975
Površina
• skupaj
964 km2 (183.)
• voda (%)
0
Prebivalstvo
• ocena 2005
157.000 (188.)
BDP (ocena 2006)
• skupaj (PKM)
0,214 milijarde USD (218.)
• na preb. (PKM)
1266 USD (205.)
HDI (2004)Rast 0,607
 · 127.
Valutadobra (STD)
Časovni pasUTC +0 (UTC)
Klicna koda+239
Internetna domena.st

Sveti Tomaž in Princ ([sáo tomé in prínsipe] ;portugalsko São Tomé and Príncipe, izgovarjava IPA: [sɐ̃ũ tu'mɛ i 'pɾı̃sɨpɨ]; uradno Demokratična republika Sveti Tomaž in Princ) je otoška država v Gvinejskem zalivu ob zahodni ekvatorialni obali Afrike. Sestavljata jo otoka São Tomé in Príncipe, med seboj oddaljena okrog 140 kilometrov in 250 oz. 225 kilometrov oddaljena od severozahodne obale Gabona. Oba otoka sta del ugaslega ognjeniškega gorskega masiva. Večji južni otok São Tomé leži malenkost severno od ekvatorja in se imenuje po Svetem Tomažu, odkrili pa so ga portugalski raziskovalci nekje med leti 1469 in 1471. Prej je bil nenaseljen.

Prebivalstvo

Večina prebivalcev so runtajski Forosi, potomci nekdanjih sužnjev, po rodu z obal Gvinejskega zaliva, drugi so mešanci, priseljenci z Zelenortskih otokov in nekaj Portugalcev.