Eduard Heger

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Eduard Heger
Visit of Eduard Heger, Slovak Prime Minister, to the European Commission (cropped).jpg
Predsednik vlade Slovaške
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
1. april 2021
PredsednikZuzana Čaputová
PredhodnikIgor Matovič
Minister za finance Slovaške
Na položaju
21. marec 2020 – 1. april 2021
PremierIgor Matovič
Osebni podatki
Rojstvo3. maj 1976({{padleft:1976|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})[1] (46 let)
Bratislava, Češkoslovaška
Politična strankaNavadni ljudje (od 2016)
ZakonciLucia Hegerová
Otroci4
Poklicpolitik
PodpisEduard Heger's signature.svg

Eduard Heger, slovaški politik; * 3. maj 1976, Bratislava.

Od 1. aprila 2021 je predsednik vlade Slovaške, pred tem je od leta 2020 opravljal funkcijo podpredsednika vlade in ministra za finance v vladi Igorja Matoviča. Je član stranke Navadni ljudje. V prejšnjem volilnem mandatu je bil član državnega sveta.

Izobraževanje in poklicna kariera[uredi | uredi kodo]

Izobraževanje[uredi | uredi kodo]

Leta 1999 je končal študij na Ekonomski fakulteti Univerze za ekonomijo v Bratislavi.

Po diplomi je postal pomočnik generalnega direktorja slovaškega podjetja Intercomp Imex, ki se ukvarja s proizvodnjo kopalniške opreme. V letih 1998-1999 je deloval kot vodja skupine restavracij Kohútik v Bratislavi, med letoma 1999 in 2000 pa bil direktor prodaje v podjetju EBI. Med letoma 2001 in 2005 je delal kot svetovalec ameriškega podjetja Cubic Application, ki je delovalo kot svetovalna skupina slovaškega obrambnega ministrstva. Od leta 2005 do leta 2007 je bil upravnik krščanske skupnosti pod upravo katedrale sv. Martina v Bratislavi. Od leta 2007 do 2016 je bil zaposlen v ZDA kot tamkajšnji vodja za slovaškega proizvajalca vodke Old Nassau.[2][3]

Politična kariera[uredi | uredi kodo]

Na slovaških parlamentarnih volitvah leta 2016 je kandidiral na 24. mestu liste protikorupcijskega gibanja OĽaNO. Prejel je več kot 15 tisoč glasov in kot 10. na listi bil izvoljen za poslanca. Postal je predsednik poslanske skupine OĽaNO, predsednik Odbora državnega sveta za nadzor vojaške obveščevalne službe in član odborov Državnega sveta za ekonomske in evropske zadeve . Bil je zelo aktiven in kritik vlade. Med mandatom je bil ocenjen kot drugi najaktivnejši član Državnega sveta. Predstavil je 173 zakonov in v parlamentu govoril 680-krat. Sestavil je ekonomski program svojega gibanja za "zdrave" javne finance in predstavil sveženj ukrepov za boj proti birokraciji. Prav tako je sodeloval in organiziral več protikorupcijskih in protivladnih protestov. V mandatu je bil tudi soorganizator pobude Stop Gambling, ki se je borila za prepoved igralništva in igralnih avtomatov.[4][5]

Po zmagi stranke OĽaNO na volitvah leta 2020 je Heger v novi vladi premierja Igorja Matoviča postal minister za finance in podpredsednik vlade. V svojem kratkem mandatu se je moral soočiti z velikim fiskalnim šokom svetovne pandemije COVID-19. Najpomembnejši nalogi v zvezi s pandemijo sta bili zagotavljanje sposobnosti Slovaške, da financira svoje potrebe po porabi, in nadzorovanje priprave nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost za dostop do financiranja Evropske unije naslednje generacije. 1. aprila 2021 je prišlo do rekonstrukcije vlade kot odgovor na zahteve koalicijskih partneric podmladka OĽaNO, strank Svoboda in solidarnost ter Za ljudstvo, ki niso več podpirale vlade z Igorjem Matovičem kot premierjem. Heger je tako postal predsednik vlade, prejšnji premier Matovič pa je prevzel ministrstvo za finance.[6]

Predsednik vlade[uredi | uredi kodo]

Heger je kot premier dobil pohvale koalicijskih partnerjev za svoje diplomatske sposobnosti, ki so omogočile konstruktivnejše delovanje vlade v primerjavi z njegovim predhodnikom Igorjem Matovičem.[7] Obenem kritiki poudarjajo neavtonomnost Hegerja v odnosu do Matoviča, ki je ostal predsednik stranke OĽaNO.[8] Na mednarodnem prizorišču je Heger postal znan po svoji močni podpori Ukrajini v ruski invaziji nanjo v letu 2022, kar se je pokazalo v več pošiljkah slovaškega orožja Ukrajini, podpori članstvu Ukrajine v Evropski uniji in osebnem obisku Kijeva ter okoliških območij, ki jih je aprila 2022 opustošila ruska vojska, skupaj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in visokim predstavnikom Unije Josepom Borrellom.[9]

Politični nazori[uredi | uredi kodo]

Njegovi politični partnerji iz vlade ga opisujejo kot skromnega, poslušnega in spodobnega človeka. Ima jasna stališča in zagovarja zmerno konservativna in liberalno konservativna gledanja na področja drog, splava ali LGBT

Osebno življenje[uredi | uredi kodo]

Družina[uredi | uredi kodo]

Ima štiri otroke in je poročen z ženo Lucijo.[10][11]

Vera[uredi | uredi kodo]

Je globoko veren, v prostem času je deloval na več funkcijah katoliške cerkve na Slovaškem. Po smrti očeta leta 1999 se je iz ateista spreobrnil v krščanstvo.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. https://www.nrsr.sk/web/Default.aspx?sid=poslanci/poslanec&PoslanecID=909&CisObdobia=7
  2. https://www.mfsr.sk/sk/ministerstvo/veduci-predstavitelia-mf-sr/minister-financii-sr/?forceBrowserDetector=blind
  3. Kern, Miro (March 28, 2021). "Nekonfliktný charizmatik a obchodník s vodkou: premiérom bude Eduard Heger". Denník N.
  4. "Eduard Heger".
  5. "Eduard Heger".
  6. Bariak, Ladislav; Debnár, Ján. "Koalíčná kríza: Matovič sa chce vymeniť s Hegerom". Aktuality.sk (slovaščina). Pridobljeno dne 15 August 2022.
  7. "Sulík: Hegerova vláda priniesla upokojenie vzťahov". TERAZ.sk (slovaščina). 9 July 2021. Pridobljeno dne 15 August 2022.
  8. Tkačenko, Peter. "Toto je autentický Heger (komentár)". komentare.sme.sk (slovaščina).
  9. Hudec, Michal (7 April 2022). "Slovak, Austrian PM's to join EU leaders on Kyiv trip". www.euractiv.com. Pridobljeno dne 15 August 2022.
  10. "Eduard Heger". www.mojpribeh.sk.
  11. "Eduard Heger: Musíme sa učiť spravovať svoj čas". January 28, 2019.