Boris Paternu: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Hladnikm (pogovor | prispevki)
Vrstica 21: Vrstica 21:
*''Modeli slovenske literarne kritike'' (1989) {{COBISS|ID=14569216}}
*''Modeli slovenske literarne kritike'' (1989) {{COBISS|ID=14569216}}
*''[[Brižinski spomeniki]]. 2. pregledana izdaja'' (1993) {{COBISS|ID=34109184}}
*''[[Brižinski spomeniki]]. 2. pregledana izdaja'' (1993) {{COBISS|ID=34109184}}
*''Razpotja slovenske proze'' (1993) {{COBISS|ID=33628672}}
*''[[Razpotja slovenske proze]]'' (1993) {{COBISS|ID=33628672}}
*''France Prešeren 1800−1849'' (1994) {{COBISS|ID=44750080}}
*''France Prešeren 1800−1849'' (1994) {{COBISS|ID=44750080}}
*''Pesmi od tam, kjer se je smrt utrudila do smrti. Slovenske zaporniške in taborniške pesmi iz vojnih let 1941−1945'' (1995) {{COBISS|ID=49827072}}
*''Pesmi od tam, kjer se je smrt utrudila do smrti. Slovenske zaporniške in taborniške pesmi iz vojnih let 1941−1945'' (1995) {{COBISS|ID=49827072}}

Redakcija: 09:00, 29. november 2019

Boris Paternu
Portret
Rojstvo5. junij 1926({{padleft:1926|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[1]
Predgrad
Smrt26. november 2021({{padleft:2021|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})[2] (95 let)
Trst[2]
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
Poklicliterarni zgodovinar, literarni teoretik, urednik, slavist
PodpisPodpis

Boris Paternu, slovenski literarni zgodovinar in teoretik, * 5. junij 1926, Predgrad.

Življenjepis

Kot gimnazijec je deloval v NOB. Leta 1951 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, leta 1960 pa tam tudi doktoriral s tezo Idejno in estetsko teoretično izhodišče realizma v Levstikovi literarni kritiki (v knjigi pod naslovovm Estetske osnove Levstikove literarne kritike, 1962). Na Filozofski fakulteti je predaval od leta 1961, od leta 1972 kot redni profesor za zgodovino slovenske književnosti. Leta 1979 je bil izvoljen za dopisnega, leta 1985 pa za rednega člana SAZU. S predavanji je gostoval na mnogih tujih univerzah, največkrat v Celovcu in Trstu. Opravljal je številne strokovno-organizacijske naloge, med drugim je od leta 1978 organiziral simpozije Obdobja v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Leta 1966 je postal sourednik Slavistične revije, od leta 1987 do leta 1991 je bil član glavnega uredniškega odbora Enciklopedije Slovenija, leta 1988 in 1995 urednik Obdobij, od leta 1990 do leta 1992 pa član uredniškega odbora nove izdaje Brižinskih spomenikov. Upokojil se je leta 1994.

Najprej se je ukvarjal s pripovedništvom 19. stoletja in začetki literarne kritike. Vodil je skupinsko raziskavo povojne literature (Slovenska književnost 1945−1965, I-II), v njenem sklopu je z generacijskega vidika obdelal liriko. V razpravah je obravnaval smeri in sloge slovenske književnosti od reformacije do sodobnosti. Podrobno se je ukvarjal s Prešernom. Vodil je raziskavo o pesništvu upora iz obdobja 1941−1945 in uredil antološko izdajo (Slovensko pesništvo upora I. Partizanske, 1987). Literarno zgodovino je prenavljal s postopki imanentne interpretacije ter pozneje sprejemal pobude modernih teoretičnih in metodoloških smeri. Tematsko in jezikovno-stilno obravnavo literarnih del in avtorskih opusov je združeval s strukturnimi in recepcijskimi vidiki v integralno interpretacijo. V literarni zgodovini je raziskoval časovne oziroma obdobne sloge. Prizadeval si je pojasniti evolucijsko dinamiko slovenske literature, zlasti poezije, in v njej odkriti značilne tipološke poteze. Ob tem je teoretično in metodološko utemeljeval svoje poglede in dognanja. Uredil je antologijo slovenske poezije v makedonščini Slovenečka poezija (leta 1972) in dvojezično antologijo Na zeleni strehi vetra − Auf dem grünen Dach des Windes (leta 1980), pa tudi antologije s spremnimi razpravami:

Prejel je Kidrićevo nagrado za znanost (1981), srebrni častni znak svobode RS (1996), Župančičevo nagrado mesta Ljubljane (skupinsko, 1981), nagrado vstaje slovenskega naroda (1987). Ob upokojitvi je bil imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze (1994), leta 1996 še za ambasadorja RS v znanosti. Je častni član Slavističnega društva Slovenije in častni meščan Kranja (2006); Univerza na Primorskem ga je leta 2008 imenovala za častnega doktorja.

Bibliografija (samostojne publikacije)

  • Slovenska literarna kritika pred Levstikom (1960)
  • Estetske osnove Levstikove literarne kritike (1962)
  • Pogledi na slovensko književnost I–II (1974)
  • France Prešeren in njegovo pesniško delo I-II (1976, 1977)
  • Na zeleni strehi vetra / Auf dem Grünen Dach der Windes (antologija, urednik, 1980)
  • Slovensko pesništvo upora I–IV (urednik, avtor spremne besede, 19871997)
  • Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura (1988) (COBISS)
  • Janko Kersnik: Kmetske slike (1989) (COBISS)
  • Obdobja in slogi v slovenski književnosti (1989) (COBISS)
  • Modeli slovenske literarne kritike (1989) (COBISS)
  • Brižinski spomeniki. 2. pregledana izdaja (1993) (COBISS)
  • Razpotja slovenske proze (1993) (COBISS)
  • France Prešeren 1800−1849 (1994) (COBISS)
  • Pesmi od tam, kjer se je smrt utrudila do smrti. Slovenske zaporniške in taborniške pesmi iz vojnih let 1941−1945 (1995) (COBISS)
  • Slovensko pesništvo upora 1941−1945. Partizanske (1995) (COBISS)
  • Od ekspresionizma do postmoderne: Študije o slovenskem pesništvu in jeziku (1999)
  • Književne študije 1–3 (2001, 2006, 2010)
  • Premisleki o književnosti in jeziku (2016)

Dela o Borisu Paternuju

  • Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Knj. 34−41. Ljubljana: SAZU.
  • Munda, Jože: Bibliografija Borisa Paternuja: ob šestdesetletnici. Slavistična revija 34, št. 3 (1986). (COBISS)
  • Zbornik Filozofske fakultete v Ljubljani: 1919−1989. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1989.
  • Menaše, Luc: Svetovni biografski leksikon. Ljubljana: Mihelač, 1994. (COBISS)
  • Univerza v Ljubljani: biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev. Ljubljana: Univerza, 1995.
  • Marko Juvan: Paternujev most med klasiko in modernostjo (2006)

Glej tudi

  1. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. 2,0 2,1 Poslovil se je literarni zgodovinar Boris PaternuRadiotelevizija Slovenija.