Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon
Lockheed Martin F-16C Fighting Falcon
Opis
Tip:	enosedežni dnevni lovec
Posadka:	1
Prvi polet:	januar 1974
Uvedeno v službo:	avgust 1978
Proizvajalec:	sprva General Dynamics, nato Lockheed Martin
Mere
Dolžina:	14.52 m
Razpon kril:	10.01 m
Višina:	4.8 m
Površina kril:	17.87 m²
Teže
Prazno:	6.613 kg
Opremljeno:	17.010 kg
MTOW:	16,875 kg
Gorivo:	3.104 kg
Pogon
Motor:	en Pratt & Whitney F100-P-200
Pospešna sila:	10.814 kgp
Zmogljivost
Največja hitrost:	2.146 km/h
Mach hitrost:	2 M
Bojni dolet:	580 km z 1500 kg bojnega doleta
Najdaljši dolet:	3.900 km
Operativna višina:	15.850 m
Hitrost vzpona:	260 m/s
Obremenitev kril:	431 kg/m²
Razmerje pospešek/teža:	1.095
Oborožitev
Topovi:	/
Topovi:	en top M-61A-1
Bojni tovor:	do 6.894 kg
Drugo:	/
Uporaba
Izraelsko-arabske vojne zalivska vojna operacija Zavezniška sila globalna vojna proti terorizmu

Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon (tudi General Dynamics F-16 Fighting Falcon, F-16 Fighting Falcon, Fighting Falcon; slovensko bojeviti sokol) je enomotorno večnamensko lahko vojaško letalo z izrednimi manevrskimi sposobnostmi.

Vsebina 1 Zgodovina 2 Zmogljivosti 3 Različice 4 Uporabniki 5 Bojna uporaba 6 Glej tudi 7 Zunanje povezave

[uredi] Zgodovina

Nastanek sega v obdobje pred tremi desetletji, ko so ZDA razpisale natečaj za lahkega lovca. Predhodno letalo F-15 Eagle je bilo sicer za tiste čase odlično letalo ampak tudi precej drago. Medtem je Sovjetska zveza dala večji poudarek na manjša in enostavnejša letala, ki so bila zelo okretna, vendar tudi cenejša in jih je bilo možno proizvajati v večjih količinah.

Od prijavljenih proizvajalcev na natečaj se je zahtevalo zelo gibčnega lovca, ki bi prevzel prevlado v zraku. Te zahteve sta izpolnjevala dva proizvajalca letal. To sta bila Northrop in general Dynamics.

Northrop je predstavil letalo z dvema motorjema in z velikim potiskom. Medtem ko je General Dynamics predstavil letalo z enim motorjem, kar je cenejša varianta, vendar predstavlja večjo nevarnost ob odpovedi motorja. Oba sta pokazala tako veliko, da sta bila leta 1975 oba izbrana. General Dynamics je imel letalo, ki so ga poimenovali YF-16, kasneje je letalo postalo F-16. Northropovo letalo so poimenovali YF-17, iz katerega je nastalo letalo F/A-18.

[uredi] Zmogljivosti

Povsem nov je bil sistem fly-by-wire. Pri katerem gredo vsi ukazi iz krmilne ročice v računalnik potem jih ta z signali pošlje do motorjev. Dobil je tudi sistem za aerodinamično konfiguracijo aerodinamike (CCV). To pomeni, da so v računalnik vstavili omejitve za odklon krmilnih površin in potisk motorjev s čemer so preprečili, da bi pilotu med manevriranjem zmanjkalo vzgona. To pilotu omogoča, da se lahko bolj posveti letenju ter zračnemu boju. Letalne zmogljivosti so se pokazale za izjemne. Letalo lahko leti pri vpadnih kotih +26 stopinjah in zdrži težnostni pospešek do 9g. Imel je vgrajen Westinghausov radar, ki pa je bil največji takratni radar hlajen na tekoči vodik. Njegov doseg je bil od 19 do 150km. Imel pa je še eno novost in to je sistem glej dol-streljaj dol. Njegov doseg pa je bil 54km.

[uredi] Različice

• YF-16 - prototip
• F-16A - enosedežna osnovna različica
• F-16B - dvosedežna osnovna različica
• F-16C - posodobljena enosedežna različica
• F-16D - dvosedežna posodobljena različica
• A-16 - jurišna različica
• RF-16 - izvidniška različica
• FSX - lovec naslednje generacije, namenjen za Japonsko
• F-16 Desert Falcon - puščavska različica za Združene arabske emirate z dodatnimi notranjimi tanki za gorivo, infrardečim namerilnim sistemom, itd
• F-16xl- eksperimetalno letalo za prizkušanje novega digitalnega sistema krmiljenja

[uredi] Uporabniki

Uporabljajo v 20. državah. Resni kupca pa sta Avstrija in Madžarska. Skupaj jih je izdelanih okoli 4500 letal.

•  Bahrajn: (22)
•  Belgija: (79)
•  Čile: (28 +28 naročenih)
•  Danska: (78)
• Egipt: (220)
•  Grčija: (132 +30 naročenih)
• Jordanija: (36)
• Indonezija: (10)
• Izrael: (362)
•  Italija: (34; najetih od USAF-a)
•  Nizozemska: (213)
•  Norveška: (72)
• Oman: (12)
•  Pakistan: 34 +44 naročenih)
•  Poljska: (48)
•  Portugalska: (45)
•  Singapur: (62)
•  Ljudska republika Kitajska: (150)
•  Južna Koreja: (180)
•  Tajska: (61)
•  Turčija: (216 +30 naročenih, narejenih po licenci pri družbi Turkish Aerospace Industries)
•  Združeni arabski emirati: (80)
•  ZDA
  • Vojno letalstvo ZDA (2,507; nekaj je bilo prodanih drugim državam)
  • Vojna mornarica ZDA (40)
• Venezuela: (24)

[uredi] Bojna uporaba

[uredi] Glej tudi

• seznam lovskih letal
• seznam lovcev prestreznikov
• seznam sodobnih lovcev prestreznikov

[uredi] Zunanje povezave

p • p • u Lockheed Oznaka proizvajalca Osnovna modelna števila: L-1 · L-2 · L-3 · L-4 · L-5 · L-7 · L-8 · L-9 · L-10 · L-11 · L-012 · (L-013 ni dodeljena) · L-014 · L-015 · L-016 · L-017 · L-018 · L-019 · L-020 · L-021 · L-022 · L-023 · L-024 · (L-025 ni dodeljena) · L-026 · L-027 · (L-028 ni dodeljena) · L-029 · L-030 · L-031 · L-032 · L-033 · L-034 · L-035 · (L-036 ni dodeljena) · L-037 · (L-038 in L-039 ni dodeljena) · L-040 · L-041 · L-042 · L-044 · L-045 · L-049 · L-050 · L-051 · L-052 · L-060 · L-061 · L-062 · L-075 · L-080 · L-081 · L-082 · L-083 · L-084 · L-085 · L-086 · L-087 · L-088 · L-089 · L-090 · L-091 · L-092 · L-093 · L-094 · L-092 · L-099 · L-100 · L-193 · L-245 · L-246 · L-300 · L-329 · L-351 · L-500 · L-645 Lockheed začasna proizvodna številka (TDN): CL-282 · CL-288 · CL-295 · CL-320 · CL-325 · CL-329 · CL-346 · CL-379 · CL-400 · CL-407 · CL-475 · CL-595 · CL-704 · CL-760 · CL-823 · CL-901 · CL-915 · CL-934 · CL-981 · CL-984 · CL-985 · CL-1026 · CL-1195 · CL-1200 · CL-1400 · CL-1600 · CL-1700 · CL-1800 · CL-1980 · By role Civilna transportna: Vega · Electra · Electra Junior · Super Electra · Lodestar · Constellation · Saturn · Electra · L-402 · JetStar · L-1011 Vojaška transportna: C-64 · C-121 · R6V · C-130/C-130J · C-141 · C-5 · TriStar Eksperimentalna/prototipi: D-21 · NF-104A · QT-2/QT-2PC/X-26B · XC-35 · XFV · XF-90 · XF-104 · XH-51 · XP-49 · XP-58 · XV-4 · YP-24 Lovci: P-38 · P/F-80 · F-94 · F-104 · F-16  · F-117 · F-22 · F-35 Helikopterji: XH-51 · AH-56 Patruljna: Hudson · PV · P-2 · P-3 · S-3 · CP-140 Izvidniška: U-2 · A-12 · SR-71 Šolska: T-33 · T2V/T-1

p • p • u Lockheed Martin   Podjetja in parnetji LM Aeronautics · LM Canada · LM Information Technology · LM Maritime Systems and Sensors · LM Missiles and Fire Control · LM Orincon · LM Simulation, Training & Support · LM Space Systems · LM Systems Integration - Owego · LM Transportation & Security Solutions · LM UK · Savi Technology · United Space Alliance · United Launch Alliance   Obrati Goodyear Airdock · Knolls Atomic Power Laboratory · LM Space Applications Laboratory · Michoud Assembly Facility · Sandia National Laboratories · Skunk Works   Aktivni produkti Aegis · AeroText · Asroc · ATACMS · Atlas V rocket · C-5 · C-130 · Space Shuttle External Fuel Tank · Force Hawk · F-16 · F-22 · F-35 · JASSM · Javelin · JCM · Hellfire · HIMARS · MEADS · Milstar · MLRS · MUOS · Nimiq · Orion spacecraft (under development) · P-3 · Predator missile · SBIRS · THAAD · Sniper XR · T-50 · Trident missile · VH-71/US101 · U-2   Statistika Letni dobiček: $37.2 milijard USD (FY2005) · Zaposleni: 135.000 · Borzni simbol: Predloga:Nyse2 · CEO: Robert J. Stevens · Spletna stran: www.lockheedmartin.com