Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje
Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon
F-16C Fighting Falcon
Lockheed Martin F-16C Fighting Falcon
Opis
Tip: enosedežni dnevni lovec
Posadka: 1
Prvi polet: januar 1974
Uvedeno v službo: avgust 1978
Proizvajalec: sprva General Dynamics, nato Lockheed Martin
Mere
Dolžina: 14.52 m
Razpon kril: 10.01 m
Višina: 4.8 m
Površina kril: 17.87
Teže
Prazno: 6.613 kg
Opremljeno: 17.010 kg
MTOW: 16,875 kg
Gorivo: 3.104 kg
Pogon
Motor: en Pratt & Whitney F100-P-200
Pospešna sila: 10.814 kgp
Zmogljivost
Največja hitrost: 2.146 km/h
Mach hitrost: 2 M
Bojni dolet: 580 km z 1500 kg bojnega doleta
Najdaljši dolet: 3.900 km
Operativna višina: 15.850 m
Hitrost vzpona: 260 m/s
Obremenitev kril: 431 kg/m²
Razmerje pospešek/teža: 1.095
Oborožitev
Topovi: /
Topovi: en top M-61A-1
Bojni tovor: do 6.894 kg
Drugo: /
Uporaba
Izraelsko-arabske vojne
zalivska vojna
operacija Zavezniška sila
globalna vojna proti terorizmu


Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon (tudi General Dynamics F-16 Fighting Falcon, F-16 Fighting Falcon, Fighting Falcon; slovensko bojeviti sokol) je enomotorno večnamensko lahko vojaško letalo z izrednimi manevrskimi sposobnostmi.

Vsebina

[uredi] Zgodovina

Nastanek sega v obdobje pred tremi desetletji, ko so ZDA razpisale natečaj za lahkega lovca. Predhodno letalo F-15 Eagle je bilo sicer za tiste čase odlično letalo ampak tudi precej drago. Medtem je Sovjetska zveza dala večji poudarek na manjša in enostavnejša letala, ki so bila zelo okretna, vendar tudi cenejša in jih je bilo možno proizvajati v večjih količinah.

Od prijavljenih proizvajalcev na natečaj se je zahtevalo zelo gibčnega lovca, ki bi prevzel prevlado v zraku. Te zahteve sta izpolnjevala dva proizvajalca letal. To sta bila Northrop in general Dynamics.

Northrop je predstavil letalo z dvema motorjema in z velikim potiskom. Medtem ko je General Dynamics predstavil letalo z enim motorjem, kar je cenejša varianta, vendar predstavlja večjo nevarnost ob odpovedi motorja. Oba sta pokazala tako veliko, da sta bila leta 1975 oba izbrana. General Dynamics je imel letalo, ki so ga poimenovali YF-16, kasneje je letalo postalo F-16. Northropovo letalo so poimenovali YF-17, iz katerega je nastalo letalo F/A-18.

[uredi] Zmogljivosti

Povsem nov je bil sistem fly-by-wire. Pri katerem gredo vsi ukazi iz krmilne ročice v računalnik potem jih ta z signali pošlje do motorjev. Dobil je tudi sistem za aerodinamično konfiguracijo aerodinamike (CCV). To pomeni, da so v računalnik vstavili omejitve za odklon krmilnih površin in potisk motorjev s čemer so preprečili, da bi pilotu med manevriranjem zmanjkalo vzgona. To pilotu omogoča, da se lahko bolj posveti letenju ter zračnemu boju. Letalne zmogljivosti so se pokazale za izjemne. Letalo lahko leti pri vpadnih kotih +26 stopinjah in zdrži težnostni pospešek do 9g. Imel je vgrajen Westinghausov radar, ki pa je bil največji takratni radar hlajen na tekoči vodik. Njegov doseg je bil od 19 do 150km. Imel pa je še eno novost in to je sistem glej dol-streljaj dol. Njegov doseg pa je bil 54km.

[uredi] Različice

  • YF-16 - prototip
  • F-16A - enosedežna osnovna različica
  • F-16B - dvosedežna osnovna različica
  • F-16C - posodobljena enosedežna različica
  • F-16D - dvosedežna posodobljena različica
  • A-16 - jurišna različica
  • RF-16 - izvidniška različica
  • FSX - lovec naslednje generacije, namenjen za Japonsko
  • F-16 Desert Falcon - puščavska različica za Združene arabske emirate z dodatnimi notranjimi tanki za gorivo, infrardečim namerilnim sistemom, itd
  • F-16xl- eksperimetalno letalo za prizkušanje novega digitalnega sistema krmiljenja

[uredi] Uporabniki

Uporabljajo v 20. državah. Resni kupca pa sta Avstrija in Madžarska. Skupaj jih je izdelanih okoli 4500 letal.

[uredi] Bojna uporaba

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi: