Pojdi na vsebino

Glavna stran

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
{{{1}}}

Izbrani članek

Poljski obrambni položaj pri vasi Miłosna, avgust 1920
Poljski obrambni položaj pri vasi Miłosna, avgust 1920

Poljsko-sovjetska vojna je potekala v letih 1918 ali 1919 in 1921 predvsem med Drugo poljsko republiko in Rusko sovjetsko federativno socialistično republiko, preden je ta postala zvezna republika, na ozemljih, ki sta jih po delitvi Poljske posedovali Rusko cesarstvo in Habsburška monarhija. Poljski državni načelnik Józef Piłsudski je bil prepričan, da je najboljši način, da si Poljska zagotovi ugodne meje, vojaška akcija in da lahko zlahka premaga sile Rdeče armade. Njegova ofenziva na Kijev se je začela konec aprila 1920 in se končala z zasedbo Kijeva s strani poljskih in zavezniških ukrajinskih sil 7. maja 1920. Sovjetske sile na tem območju so bile šibkejše, vendar niso bile odločilno poražene, saj so se izogibale večjim spopadom in se raje umaknile.

Kasnejša sovjetska protiofenziva je potisnila poljske sile proti zahodu vse do poljske prestolnice Varšave, medtem ko je Direktorat Ukrajine pobegnil v Zahodno Evropo. Sredi poletja se je zdel padec Varšave neizogiben, potem pa se je po nepričakovani in odločilni zmagi Poljakov v bitki za Varšavo sredi avgusta stanje obrnilo. Sledilo je napredovanje Poljske proti vzhodu in sovjetska prošnja za mir. 18. oktobra 1920 se je vojna končala. Riški mirovni sporazum, podpisan 18. marca 1921, je razdelil sporna ozemlja med Poljsko in Sovjetsko Rusijo. Razmejitev je veljala do začetka druge svetovne vojne.

{{{1}}}

Ste vedeli, da ...?


{{{1}}}

Na današnji dan

30. julij: dan neodvisnosti na Vanuatuju

Hrošč


28. julij29. julij31. julij1. avgust

{{{1}}}

O Wikipediji

Wikipedija je prosta spletna enciklopedija, ki nastaja s sodelovanjem stotisočev prostovoljcev z vsega sveta s pomočjo wikiprogramja. Članke lahko prispeva vsakdo brez registracije.

Projekt se je začel 15. januarja 2001. Wikipedija trenutno vsebuje več kot 63,4 milijonov geselskih člankov v več kot 300 različnih jezikih.

Slovenska Wikipedija je nastala 26. februarja 2002. Od tedaj smo napisali 186.103 članke.

{{{1}}}

Skupnost

Na slovenski Wikipediji je prijavljenih 234.416 uporabnikov, od tega je 272 dejavnih. Vsi uporabniki so prostovoljci, ki prispevajo k različnim tematskim sklopom. Oglejte si najboljše, kar smo ustvarili.

Obiščite naš vodič za začetnike in portal skupnosti in ugotovite, kako lahko pomagate. Veseli bomo, če boste prispevali manjkajoče članke ali slikovno gradivo. Urejanje strani lahko preizkušate v peskovniku. Konstruktivne razprave in komentarji na vsebino člankov so vedno dobrodošli. Uporabite pogovorne strani za izmenjavo mnenj in opozarjanje na pomanjkljivosti v vsebini člankov.

Obstaja več načinov, da stopite v stik z nami. Neformalna skupnost wikipedistov se občasno srečuje v živo, večina pogovorov pa se odvija pod lipo.

{{{1}}}

Pomoč


{{{1}}}

Wikipedija
Wikipedija
Wikipedija
Prosta enciklopedija
Wikislovar
Wikislovar
Wikislovar
Slovar in besednjak
Wikimedijina zbirka
Wikimedijina zbirka
Wikimedijina zbirka
Predstavnostno gradivo
Wikivir
Wikivir
Wikivir
Prosta knjižnica in arhiv
Wikiverza
Wikiverza
Wikiverza
Študijsko gradivo in dejavnosti
Wikipodatki
Wikipodatki
Wikipodatki
Zbirka podatkov
Wikinavedek
Wikinavedek
Wikinavedek
Zbirka navedkov
Wikinovice
Wikinovice
Wikinovice
Proste novice
Wikifunkcije
Wikifunkcije
Wikifunkcije
Prosta programska koda
Wikiknjige
Wikiknjige
Wikiknjige
Pisanje prostih knjig
Wikipotovanje
Wikipotovanje
Wikipotovanje
Vodnik za potovanja
Wikivrste
Wikivrste
Wikivrste
Imenik bioloških vrst
Organizacijski projekti
Meta-Wiki
Meta-Wiki
Meta-Wiki
Usklajevanje projektov Wikimedie
Fundacija Wikimedia
Fundacija Wikimedia
Fundacija Wikimedia
Odnosi fundacije z javnostjo
Wikimanija
Wikimanija
Wikimanija
Mednarodne konference
Tehnični projekti
MediaWiki
MediaWiki
MediaWiki
Programska oprema wikispletišč
Farbikant
Farbikant
Fabrikator
Poročanje o hroščih in
predlaganje novih funkcij
Wikimedijina orodjarna
Wikimedijina orodjarna
Wikimedijina orodjarna
Orodja za obdelavo podatkov