Wikipedija:Peskovnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dobrodošli v Peskovniku Wikipedije! Na tej strani lahko po mili volji vadite in preizkušate urejanje. Za urejanje kliknite tukaj ali zavihek uredi kodo zgoraj (oziroma uredi za urejanje v VisualEditorju), vnesite spremembe in, ko ste končali, kliknite gumb Shrani stran. Vsebina tu ne bo ostala trajno. Stran na vsake toliko izpraznimo.

Prosimo vas, da v peskovnik(-e) ne dodajate avtorsko zavarovane, žaljive ali profane vsebine. Če imate glede Wikipedije kakršna koli vprašanja, jih postavite pod lipo. Hvala!

Če ste se registrirali in ste trenutno prijavljeni, lahko tukaj poiščete ali ustvarite svoj lastni peskovnik. Za lažji dostop do osebnega peskovnika kliknite na povezavo "Peskovnik" na vrhu strani (v menuju pod vašim imenom). Če povezave ne vidite, v vaših nastavitvah obkljukajte v razdelku Uporabniški vmesnik vrstico »Moj peskovnik«.

Za eksperimentiranje lahko uporabljate tudi predloge X1, X2, X3, X4, X5 in X6.

Bližnjice:
WP:PK
WP:PESEK
Picto infobox music.png
Tomaž Šegula
Tomaž Šegula.jpg
Osnovni podatki
Rojstvo 29. marec, 1941
Zastava Slovenije, Slovenija
Poklic pedagog, skladatelj, muzikolog
Glasbilo kitara

Tomaž Šegula, slovenski kitarski pedagog, avtor učbenikov za kitaro, avtor skladb in priredb za kitaro, muzikolog, * 29.marec 1941, Ljubljana

S svojim delovanjem kot kitarski pedagog, avtor učbenikov ter člankov, komentarjev in radijskih oddaj o kitari, predvsem pa z entuziastičnim strokovno-organizacijskim delom je veliko pripomogel, da je kitara, ki je bila na začetku njegove poklicne poti obravnavana v slovenskih glasbenih šolah kot ljudski inštrument, namenjen predvsem pevski spremljavi, postala enakovredna ostalim klasičnim glasbenim instrumentom. Z rezultati, ki jih je dosegal s svojimi učenci na javnih nastopih in tekmovanjih ter z vzgojo mnogih uspešnih kitarskih pedagogov, mu je uspelo prepričati odgovorne o umetniški vrednosti tega inštrumenta, tako da je kitara v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja postala končno tudi samostojen študijski predmet na srednji glasbeni šoli in kasneje tudi na ljubljanski Akademiji za glasbo.

  1. Življenjepis
  2. Strokovno delovanje
  3. Bibliografija
  4. Nagrade in priznanja

1. Življenjepis

Rodil se je 29.3.1941 v Ljubljani. Leta 1959 je maturiral na III.gimnaziji Ljubljana-Bežigrad. Na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani je leta 1963 opravil zaključni izpit iz glavnega predmeta klavirja (prof. Darinka Bernetič) in absolviral teoretsko-pedagoški oddelek (glavna predmeta kontrapunkt in harmonija, prof. Zvonimir Ciglič). Leta 1967 je opravil zaključni izpit iz glavnega predmeta kontrabasa (prof. Luciano Bole) in leta 1968 še zaključni izpit iz glavnega predmeta kitare (prof. Stanko Prek). Leta 1965 je diplomiral na drugi stopnji oddelka za glasbeno zgodovino na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V letih 1969-1972 se je strokovno izpopolnjeval na Hochschule für Musik und darstellende Kunst v Grazu na oddelku za kitaro v razredu prof. Marge Bäuml-Klasinc. Leta 1972 je opravil strokovni izpit pred izpitno komisijo za profesorje v Ljubljani. S pedagoškim delom je pričel leta 1963 na Glasbeni šoli Domžale, kjer je poučeval klavir in kitaro. V letih 1966-1968 je poučeval glasbo na Pedagoški gimnaziji v Ljubljani, od leta 1968 do leta 2003 je bil redno zaposlen na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani kot profesor kitare in kitarske komorne igre, kjer je bil vrsto let tudi vodja oddelka za kitaro. V letih 1968-1972 je bil član ansambla za staro glasbo Schola Labacensis in z njim uspešno nastopal na številnih koncertih. Kot kontrabasist je deloval v različnih zabavnih in jazzovskih zasedbah. Od leta 1973 do leta 1999 so njegovi učenci na republiških, zveznih in državnih tekmovanjih mladih glasbenikov osvojili 17 prvih in 12 drugih nagrad. V letih 1975-2004 je v njegovem razredu uspešno zaključilo študij kitare na Srednji glasbeni šoli 54 dijakov, od teh 20 s celovečernimi koncertnimi nastopi. Med njegovimi diplomanti, ki so nadaljevali študij kitare na visokošolskih zavodih doma ali v tujini ter sedaj uspešno delujejo kot koncertanti in pedagogi, so najvidnejši Andrej Grafenauer, Igor Saje, Klara Tomljanović, Aleš Strajnar, Katja Porovne in Eva Hren. Nekateri izmed njegovih dijakov, ki so bili odlični klasični kitaristi, pa so se uveljavili kot izvajalci in ustvarjalci na različnih področjih zabavne glasbe (npr. Jan Plestenjak). Ob rednem pedagoškem delu je vodil delovne skupine za pripravo učnih načrtov za kitaro na glasbenih šolah in srednjih glasbenih šolah, sodeloval v žirijah na republiških, zveznih in državnih tekmovanjih, samostojno vodil devet seminarjev za učitelje kitare in bil vrsto let izpraševalec v komisiji za strokovne izpite. Je avtor vrste kritik, recenzij, člankov, komentarjev, študij, razprav in dveh komentiranih radijskih oddaj o lutnjarski in kitarski glasbi. Najpomembnejše delo, ki je bilo plod dolgoletnih pedagoških izkušenj, pa predstavlja avtorstvo zbirke učbenikov za kitaro "Mladi kitarist", ki je v prvem obdobju v letih 1972 do 1983 štela šest zvezkov in je doživela številne ponatise. V letih 1995 do 2000 je izšlo osem zvezkov povsem prenovljene izdaje kompleta pod enakim naslovom. Z izvirnim pristopom pri postopnem uvajanju tehničnih in muzikalnih elementov ti učbeniki predstavljajo izjemno avtorsko delo, po katerem se zgledujejo tudi kitarski pedagogi v drugih državah.


2. Strokovno delovanje

• vodja aktiva učiteljev kitare ZZPS Ljubljana (od 1968) • dolgoletni član ocenjevalnih komisij na republiških, zveznih in državnih tekmovanjih mladih glasbenikov • izpraševalec na strokovnih izpitih za učitelje kitare • vodja delovne skupine za pripravo osnov učnega načrta za pouk kitare na glasbenih šolah (1975, Zavod SRS za šolstvo) – izdelal je osnutek učnega načrta za pouk kitare na glasbenih šolah (s sodelovanjem P.Sobana) • član republiške komisije za pripravo učnih načrtov za glasbene šole in vodja delovne skupine za kitaro (1978, Zavod SRS za šolstvo) • opravil končno redakcijo učnega načrta za pouk kitare na glasbenih šolah (učni načrt je potrdil strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SRS 27.9.1979 ) • član delovne skupine za pripravo osnutkov vzgojno-izobraževalnih programov za pridobitev izobrazbe v srednjem šolstvu – sestavljalec učnega načrta za kitaro (1980, Zavod SRS za šolstvo) • opravil končno redakcijo učnega načrta za kitaro kot glavnega predmeta za srednjo stopnjo usmerjenega izobraževanja (učni načrt je potrdila skupščina Izobraževalne skupnosti za kulturo 29.6.1987) • vodenje seminarjev za učitelje kitare (Ljubljana 1968, 1969,1980, 1981, 1996, Umag 1973, Maribor 1981, Koper 2003)

3. Bibliografija

Učbeniki za kitaro:

Zbirka učbenikov z naslovom "Mladi kitarist" (izdala Državna založba Slovenije, Ljubljana)

Prvi natisi: 1972 - Mladi kitarist I - Začetnica za kitaro 1973 - Mladi kitarist II - Tehnične vaje z etudami 1973 - Mladi kitarist II - Izbor skladb 1975- Mladi kitarist III - Izbor skladb 1976 - Mladi kitarist III - Tehnične vaje 1983 - Mladi kitarist III - Izbor etud Zadnji natisi leta 1996

Nova, prenovljena zbirka učbenikov z naslovom "Mladi kitarist" (izdala DZS, Ljubljana)

Prvi natisi: 1995 – Mladi kitarist 1 - Začetnica za kitaro 1995 – Mladi kitarist 2 - Tehnične vaje in etude 1996 – Mladi kitarist 2 - Skladbe 1.del 1996 – Mladi kitarist 2 - Skladbe 2.del 1997 – Mladi kitarist 3 - Tehnične vaje 1998 – Mladi kitarist 3 - Etude 1999 - Mladi kitarist 3 - Skladbe 1.del 2000 - Mladi kitarist 3 - Skladbe 2.del

Evidenca vseh izdaj Mladega kitarista na WorldCat:
http://www.worldcat.org/search?q=Toma%C5%BE+%C5%A0egula%3A+Mladi+kitarist&fq=&dblist=638&fc=yr:_50&qt=show_more_yr%3A&cookie
Škola za gitaru I (soavtor Mario Peručić)
Izdala Školska knjiga, Zagreb - prvi natis leta 1975

Recenzije in kritike:

Prosvetni delavec, Ljubljana (1967-XVIII/4, 7, 8, 10, 11, 15; 1968-XIX/8; 1969-XX/11; 1972-XXIII/1; 
1973-XXIV/18; 1977-XXVIII/11)  
Delo, Ljubljana (7.12.1969, 30.10.1970, 28.5.1981)
Dnevnik, Ljubljana (2.4.1970) 
Občinski poročevalec, Domžale (1967-VI/8) 

Komentarji h koncertnim nastopom:

Trio Lorenz (20.10.1971, Koncertni atelje DSS v Ljubljani)
Jovan Jovičić (19.5.1975, Avditorij Portorož)
Duo Tomaž Lorenz-Igor Saje (24.4.1979, Slovenska fiharmonija)
Andrej Grafenauer (3.12.1990, Cankarjev dom v Ljubljani)

Komentarja na CD ploščah:

Andrej Grafenauer: Guitar works of slovenian composers 1 (Ed.Bizjak EBCD 9105, 1992)
Tomaž Lorenz-Jerko Novak & Trio Viribus Unitis (RTV Slovenija DD0147, 1994)

Študije:

Pro Musica Antiqua (Revija Artes, leta 1, št.1, Ljubljana 1968)
Pogled nazaj in naprej - Kitarska glasba 20.stoletja in delež slovenskih ustvarjalcev 
(Naši razgledi, leta XXVI, št.7, 1977)
Slavko Osterc: Pesem o suhi muhi (Naši zbori, leta XXXV, št.3-4, 1983)
Ob 15-letnici prijateljevanja Tomaža Lorenza s kitaro (Kulturni center Ivana Napotnika  Velenje, 8.7.1987).
In memoriam Primož Soban (Bilten EPTA/DSPP/EGTA/SOD/DMS, št.10, junij 2005)

Komentirani radijski oddaji:

Kitara in glasba šestnajstega stoletja (Radio Ljubljana - Radijska šola za višjo stopnjo, 2. in 4.4.1974)
https://books.google.si/books/about/Kitara_in_glasba_%C5%A1estnajstega_stoletja.html?id=CfFRMwEACAAJ&redir_esc=y
Angleška renesančna glasba za lutnjo (Radio Ljubljana - oddaja Za ljubitelje stare glasbe, 7.2.1977)

Muzikološki razpravi:

Zborovske kompozicije Slavka Osterca (Muzikološki zbornik, zvezek št.VI; izdal Oddelek za muzikologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 1970)
http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOWICWKB
Samospevi Slavka Osterca (Muzikološki zbornik, zvezek št.VII; izdal Oddelek za muzikologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 1971)
http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3K4CJP94/
Obe razpravi sta bili ponatisnjeni leta 1995 v zborniku Varia Musicologica 2 – Slavko Osterc (izdal Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani v sodelovanju s Slovenskim muzikološkim društvom).
http://www.slomd.si/images/Varia_musicologica/VariaMusicologica2.pdf


Razno:

Razvoj kitaristike in kitarske pedagogije v Sloveniji med leti 1925 – 1990
Pogovor z moderatorko Branko Kljun v dvorani glasbene šole Koper (20.11.2003) je posnel tudi Radio Koper-Capodistria. 
Objavljeno tudi na https://www.youtube.com/watch?v=xWv-RSljuTY   pod naslovom  "Tomaž Šegula na Dnevih kitare v Kopru".
Moja pot h kitari – rokopis (2003)
Večino zapisa je uporabil Miran Strgulec v sestavku "Tomaž Šegula in njegova pot do zbirke Mladi kitarist" v strokovni reviji primorskih glasbenih šol "Primorska sozvočja" (št.10, junij 2004).        
Objavljeno tudi na http://zpgs.net/projekti/ps/10/tomaz_segula.htm
Niccolo Paganini: Velika sonata v A-duru za kitaro ob spremljavi violine – priredba za solo kitaro (1972)
Posneto na CD-ju  Andrej Grafenauer: Anima romantica (SAZAS MV CD 006)


4. Nagrade in priznanja

1988       Red dela s srebrnim vencem (Predsedstvo SFRJ)  za izjemne pedagoške in 

avtorske uspehe

1993       Ministrstvo za šolstvo in šport mu je podelilo naziv Svétnik
1999    Nagrada republike Slovenije za avtorsko delo pri učbenikih in učnih pripomočkih na področju glasbenega šolstva
2001    Škerjančeva diploma SGBŠ za izredne zasluge pri vzgoji mladih kitaristov in velike zasluge pri umetniškem uveljavljanju šole
2007    Častni član Društva slovenskih učiteljev kitare (DSUK-EGTA ) -  imenovan zaradi neprecenljivih zaslug pri uveljavitvi instrumenta kitare v slovenskem glasbenem šolstvu ter izjemnega prispevka na področju metodike in didaktike pouka kitare