Wikipedija:Peskovnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dobrodošli v Peskovniku Wikipedije! Na tej strani lahko po mili volji vadite in preizkušate urejanje. Za urejanje kliknite tukaj ali zavihek uredi kodo zgoraj (oziroma uredi za urejanje v VisualEditorju), vnesite spremembe in, ko ste končali, kliknite gumb Shrani stran. Vsebina tu ne bo ostala trajno. Stran na vsake toliko izpraznimo.

Prosimo vas, da v peskovnik(-e) ne dodajate avtorsko zavarovane, žaljive ali profane vsebine. Če imate glede Wikipedije kakršna koli vprašanja, jih postavite pod lipo. Hvala!

Če ste se registrirali in ste trenutno prijavljeni, lahko tukaj poiščete ali ustvarite svoj lastni peskovnik. Za lažji dostop do osebnega peskovnika kliknite na povezavo "Peskovnik" na vrhu strani (v menuju pod vašim imenom). Če povezave ne vidite, v vaših nastavitvah obkljukajte v razdelku Uporabniški vmesnik vrstico »Moj peskovnik«.

Za eksperimentiranje lahko uporabljate tudi predloge X1, X2, X3, X4, X5 in X6.

Bližnjice:
WP:PK
WP:PESEK


logo

POSEK, SEČNJA[uredi | uredi kodo]

Posek je izraz v gozdarstvu, ki označuje količino lesa, ki se ga, v določenem časovnem obdobju, lahko s sečnjo odstrani iz sestoja. Star izraz za predviden posek je etat.

Namenov in razlogov za sečnjo je več in se med seboj razlikujejo po vrsti in namenu sečnje. Osnovni razlog za sečnjo je zadovoljevanje materialnih potreb po lesu. Posek lesa predstavlja pridobitni del gozdarske dejavnosti. Nekoč se je pridobivanju lesa reklo izkoriščanje gozda (eksploatacija). Isti dejavnosti se v sonaravnem gospodarjenju reče pridobivanje gozdnih proizvodov, oziroma lesa.

Vedeti je treba, da vse sečnje predstavljajo vsiljen (nenaraven) poseg v naravno zgradbo gozda in so zato (lahko) problematične. Odvisno od intenzivnosti sečenj, od njihove jakosti in pogostnosti. Sečnje spreminjajo in motijo naravne procese v gozdu. Učinkujejo kot ekološka motnja, ki jo mora gozd venomer sanirati. S sanacijo izgublja čas in energijo, kar zmanjšuje njegovo (mogočo) optimalno produkcijo (organska sinteza) gozdne biomase. Sečnje morajo zato biti razumske, skrbno načrtovane in predvsem zmerne. V tem kontekstu, je posek razumeti kot vsestransko pretehtano, z gozdarskim načrtovanjem ugotovljeno količino lesa, ki jo je dovoljeno posekati v desetih letih, brez tveganj za sonaravno funkcioniranje gozda.

REDNA SEČNJA[uredi | uredi kodo]

Osnovni namen redne sečnje je pridobivanja lesa. Vendar se v sonaravnem gospodarjenju stremi za tem, da je izbor dreves za posek, čim bolj gojitveno naravnan. Odstranjevala naj bi se predvsem drevesa, ki jih gozd lahko čim hitreje in čim popolneje nadomesti. Taka so nevitalna, poškodovana in sečno zrela drevesa.

GOJITVENE SEČNJE[uredi | uredi kodo]

Drugo področje sečenj v gozdarstvu predstavljajo gojitvene sečnje. Mednje spadajo negovalne in varstvene sečnje. Z negovalnimi sečnjami se skuša spreminjati konkurenčne razmere v sestoju, z varstvenimi pa preprečiti širjenje škod v gozdu.

NEGOVALNE SEČNJE[uredi | uredi kodo]

Z negovalno sečnjo se skuša uravnavati medsebojno konkurenco osebkov (dreves) iz gozda odstranjuje drevje, ki ovira rast kvalitetnejšim osebkom. Gojitelj s sečnjo uravnava konkurenčne razmere v sestoju. Pri tem izbira kvalitetne osebke, izbrance in odstranjuje njihove konkurente. Taka sečnja je izbiralno redčenje.


VARSTVENE SEČNJE[uredi | uredi kodo]