Zgodovina ali redko histórija je ena od znanosti in raziskuje človeško vedenje skozi čas. Je družbena veda, ki preučuje človeško družbo od njenega nastanka v času in prostoru. Njena naloga je, da kritično in nepristransko raziskuje dogodke v preteklosti, rekonstruira človekovo življenje v preteklosti in ohranja zgodovinski spomin, saj nam poznavanje zgodovine omogoča razumevanje sedanjosti in nam istočasno omogoča »videnje« v prihodnost.
Ruski kaganat (na sliki Evropa v zgodnjem 9. stoletju), imenovan tudi Volhovska Rusija, Ilmenska Rusija ali Novgorodska Rusija, je naziv vzhodnoevropske države, ki je bila na višku moči v slabo dokumentiranem poznem 8. in zgodnjem 9. stoletju. Kaganat, ki je bil predhodnik Rurikove države in Kijevske Rusije, je bil država ali skupek mestnih držav, ki so jo na ozemlju današnje severne Rusije ustanovili Rosi ali Rusi, med katerimi je bilo tudi nekaj Skandinavcev – Varjagov. Prebivalci so bili mešanica baltskih, slovanskih, ugrofinskih in nordijskih ljudstev. Njeno ozemlje je bilo središče delovanja Varjagov, pustolovcev iz vzhodne Skandinavije, trgovcev in piratov.
Sodobni viri navajajo, da so bila prva središča, ki so bila zametki kasnejših mest, Holmgård (Novgorod), Aldeigja (Stara Ladoga), Ljubša, Sarsko gorodišče in Timerjevo. Vladarji so nosili staroturški vladarski naslov kagan. V Ruskem kaganatu se je začel oblikovati ruski narod. Iz njega je nastala Kijevska Rusija in njene naslednice, iz katerih se je razvila sodobna Rusija.
_Class_18_4-6-2T_at_Maribor.jpg)
