Zgodovina krščanstva na ozemlju Slovenije
Krščanstvo se je pojavilo na ozemlju Slovenije na koncu tretjega stoletja naše dobe. Postopoma je ta religija pridobivala vse več privržencev, zlasti zato, ker je eklekticistično vsrkavala starejše religiozne vzorce starih narodov, Etruščanov, Venetov, Keltov in jih ponujala v novi obliki. Iz rimskega sveta sta še najbolj močno vplivali dve starejši religiozni gibanji orfejizem in mitreizem, katerih oltarji so bili najdeni na več krajih v Sloveniji. Vstop orfejizma v krščanstvo je prepoznaven na stenski sliki -Kristus-Orfej v domicilnih katakombah iz 3. stoletja n. št., mitreizma pa v zlatem mozaiku iz groba Julijcev v nekropoli pod Sv. Petrom, oboje v Rimu, kjer je Kristus upodobljen kot nepremagljivi Sončni bog ali Sol invictus. Po vladanju rimskega cesarja Konstantina pa je tudi na Slovenskem ozemlju postalo krščanstvo uradna religija. Krščanstvo se je kasneje ohranjalo, kljub razpadanju imperijev in držav.
 | del članka potrebuje lekturo. Razlog za to je: slovnica. (maj 2012) |
Vsebina
- 1 Krščanstvo v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku (3. do 11. st.)
- 2 Stalna cerkvena organizacija v srednjem veku (od 12. do 14. st.)
- 3 Vdori Turkov, vzpon mest, nastanek redov (v 15. st.)
- 4 Reformacija in Protestantizem (v 16. st.)
- 5 Protireformacija in katoliška prenova (v 16. in 17. st.)
- 6 Razcvet baročne umetnosti ter Jožefinske reforme (v 17. in 18. st.)
- 7 Revolucija leta 1848. in narodni preporod Slovencev (v 19. st.)
- 8 Katolištvo med 1. in 2. svetovno vojno
- 9 Okupacija, narodnoosvobodilni boj
- 10 Komunistično oblast
- 11 Po osamosvojitvi Slovenije
- 12 Glej tudi
Krščanstvo v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku (3. do 11. st.)[uredi | uredi kodo]
Stalna cerkvena organizacija v srednjem veku (od 12. do 14. st.)[uredi | uredi kodo]
V srednjem veku je bila izdelana mreža pražupnij in ustanovljeni so prvi samostani.
Vdori Turkov, vzpon mest, nastanek redov (v 15. st.)[uredi | uredi kodo]
Reformacija in Protestantizem (v 16. st.)[uredi | uredi kodo]
Protireformacija in katoliška prenova (v 16. in 17. st.)[uredi | uredi kodo]
Razcvet baročne umetnosti ter Jožefinske reforme (v 17. in 18. st.)[uredi | uredi kodo]
Revolucija leta 1848. in narodni preporod Slovencev (v 19. st.)[uredi | uredi kodo]
Kulturni boj med klerikalci in liberalci[uredi | uredi kodo]
Katolištvo med 1. in 2. svetovno vojno[uredi | uredi kodo]
Okupacija, narodnoosvobodilni boj[uredi | uredi kodo]
Komunistično oblast[uredi | uredi kodo]
Po osamosvojitvi Slovenije[uredi | uredi kodo]
Obnova institucij[uredi | uredi kodo]
Nadaljevanje kulturnega boja[uredi | uredi kodo]
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
|
Ta zgodovinski članek je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
