Velika nagrada Tunisa 1936

  Velika nagrada Tunisa 1936

Podrobnosti o dirki
Neprvenstvena Velika nagrada v sezoni 1936.
Datum	17. maj 1936
Urad. ime	VII Grand Prix de Tunisie
Lokacija	Kartagina, Francija
Dirkališče	Cestno dirkališče, 12,714 km
Razdalja	30 krogov, 381,42 km
Najboljši štartni položaj
Dirkač	Bernd Rosemeyer	Auto Union
Čas	?
Najhitrejši krog
Dirkač	Bernd Rosemeyer	Auto Union
Čas	4:34.0
Stopničke
Prvi	Rudolf Caracciola	Mercedes-Benz
Drugi	Carlo Pintacuda	Alfa Romeo
Tretji	Jean-Pierre Wimille	Bugatti

Velika nagrada Tunisa 1936 je bila četrta neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v sezoni 1936. Odvijala se je 17. maja 1936 v mestu francoskem mestu Kartagina (danes Tunizija) in je bila zadnja dirka za Veliko nagrado Tunisa.

Poročilo

Pred dirko

Auto Union je na dirko pripeljal tri dirkalnike s svojo običajno dirkaško zasedbo, Mercedes-Benz pa je poslal le dva dirkalnika za Rudolfa Caracciolo in Louisa Chirona.

Dirka

Achille Varzi je dirko začel zanj neobičajno odločno. Iz drugega štartnega mesta je povedel in dirkal zelo napadalno, tako da je uporabljal prav vsak kos steze. V devetem krogu je na štartno-ciljni ravnini pri polni hitrostni njegov dirkalnik nenadoma zajel sunek vetra in dirkalnik je zletel s steze pri 250 km/h. V eni najhujših nesreč v zadnjih letih je njegov dirkalnik večkrat obrnilo in popolnoma uničilo, deli dirkalnika so po nesreči ležali raztreščeni po kaktusovem gozdu. Na veliko presenečenje vseh gledalcev, ki so videli nesrečo, je bil Varzi popolnoma nepoškodovan. Bil je le zelo pretresen, saj je bila to prva resna nesreča v njegovi več ko desetletni karieri.

Dirkalnik Bernda Rosemeyerja se je tako kot na njegovi zadnji dirki za Veliko nagrado Tripolija vnel, le da je bil tokrat popolnoma uničen. Ker so odstopili tudi tretji Auto Unionov dirkač, Hans Stuck, zaradi okvare motorja, Louis Chiron zaradi okvare črpalke za gorivo in Philippe Étancelin, je imel Rudolf Caracciola prosto pot do zmago, klub slabi vodljivosti Mercedesovega dirkalnika. Zmagal je s prednostjo dveh krogov pred Ferrarijevim dirkačem, Carlom Pintacudo, tovarniškim dirkačem Bugattija, Jean-Pierrom Wimillom, in Raymondom Sommerjem, ki je bil s petimi krogi zaostanka zadnji uvrščeni dirkač.

Rezultati

Dirka

Poz	Št	Dirkač	Moštvo	Dirkalnik	Krogi	Čas/Odstop	Št. m.
1	10	Rudolf Caracciola	Daimler-Benz AG	Mercedes-Benz W25K	30	2:22:44,6	3
2	16	Carlo Pintacuda	Scuderia Ferrari	Alfa Romeo 8C-35	28	+2 kroga	7
3	24	Jean-Pierre Wimille	Automobiles Ettore Bugatti	Bugatti T59	28	+2 kroga	9
4	8	Raymond Sommer	Privatnik	Alfa Romeo P3	25	+5 krogov	11
Ods	6	Bernd Rosemeyer	Auto Union	Auto Union C	23	Ogenj	1
Ods	12	Louis Chiron	Daimler-Benz AG	Mercedes-Benz W25K	10	Črpalka za gorivo	5
Ods	2	Achille Varzi	Auto Union	Auto Union C	9	Trčenje	2
Ods	20	Philippe Étancelin	Privatnik	Maserati V8RI	8		8
Ods	14	Antonio Brivio	Scuderia Ferrari	Alfa Romeo 12C-36	8	Ogenj	6
Ods	4	Hans Stuck	Auto Union	Auto Union C	5	Motor	4
Ods	22	José María de Villapadierna	Privatnik	Alfa Romeo P3	2	Ogenj	10
DNS	?	Raymond Mays	Privatnik	ERA
DNA	18	Giuseppe Farina	Scuderia Ferrari	Alfa Romeo 8C-35

Viri

• Snellman, Leif; Etzrodt, Hans. »Grand Prix de Tunisie«. The Golden Era of Grand Prix Racing (v angleščini). Pridobljeno 14. marca 2008.
• Galpin, Darren. »Grand Prix de Tunisie«. The GEL Motorsport Information Page (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. septembra 2007. Pridobljeno 14. marca 2008.