Velika nagrada Tunisa 1932

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Francija   Velika nagrada Tunisa 1932
Podrobnosti o dirki
Neprvenstvena Velika nagrada v sezoni 1932.
Carthage Grand Prix Circuit 12,714 km.svg
Datum 3. april 1932
Urad. ime IV Grand Prix de Tunise
Lokacija Kartagina, Tunizija
Dirkališče Cestno dirkališče, 12,714 km
Razdalja 37 krogov, 470,4 km
Gledalci 50.000
Vreme Sončno
Najboljši štartni položaj
Dirkač Francija Marcel Lehoux Bugatti
Štartno vrsto je določil žreb
Najhitrejši krog
Dirkač Monako Louis Chiron Bugatti
Čas 5:03
Stopničke
Prvi Italija Achille Varzi Bugatti
Drugi Francija Marcel Lehoux Bugatti
Tretji Francija Philippe Etancelin Alfa Romeo

Velika nagrada Tunisa 1932 je bila prva neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v sezoni 1932. Odvijala se je 3. aprila 1932 na cestnem dirkališču v tunizijskem mestu Kartagina. Pred 50.000 gledalci je zmagal Achille Varzi, ki je s tem ubranil zmago z lanske dirke, drugo mesto je osvojil Marcel Lehoux, oba z dirkalnikoma Bugatti T51, tretje mesto pa je osvojil Philippe Etancelin z dirkalnikom Alfa Romeo Monza.

Poročilo[uredi | uredi kodo]

Štart dirke
Zmagovalec Achille Varzi
Achille Varzi v boksih

Pred dirko[uredi | uredi kodo]

V zadnjih letih si je dirka pridobila status prve pomembnejše dirke sezone. Organizatorji dirke so zaradi decembrskega hurikana, ki je uničil tribune in bokse, razmišljali tudi o odpovedi dirke, toda z dodatnimi 100.000 franki so uspeli pravočasno popraviti ključne objekte. Dirka je potekala istočasno za dirkalnike tipa Voiturette in Grand Prix. Skupna nagrada je bila 125.000 frankov, za zmagovalca razreda Grand Prix je bilo predvidenih 40.000 frankov, za drugouvrščenega 25.000 frankov med tem, ko je bilo za zmagovalca razreda Voiturette predvidenih 12.000 frankov, za drugouvrščenega pa 8.000 frankov. Za štart je dobil vsak dirkač 1.500 frankov.

Na dirko se je prijavilo štiriindvajset mednarodno uveljavljenih dirkačev. Tovarniško moštvo Maseratija je na dirko poslalo dva dirkalnika Maserati 8C-2800 za Luigija Fagiolija in Renéja Dreyfusa. To je bil izboljšan dirkalnik Maserati 26M z močnejšim 2,8 litrskim motorjem. Z dirkalnikom 26M je nastopal Jean de Maleplane kot privatnik. Clemente Biondetti je nastopal s svojim dirkalnikom MB-Speciale, šasijo dirkalnika Bugatti T35 s 2,5 litrskom motorjem Maserat 2519. Alfa Romeo se dirke ni udeležila s tovarniškim moštvo, se je pa dirke udeležilo moštvo Scuderia Ferrari z dirkalnikom Alfa Romeo Monza za Eugeniem Sieno. Z drugim tovrsnim dirkalnikom, le da je bil obarvan modro, je nastopal Philippe Etancelin kot privatnik. Ob šestih dirkalnikih obeh italijanskih konstruktorjev, je bilo na dirki tudi osem Bugattijev. Tovarniško moštvo Bugattija se dirke uradno sicer ni udeležilo, toda oba tovarniška dirkača, Achille Varzi in Louis Chiron, sta na dirki nastopala z izboljšanima dirkalnikoma Bugatti T51 z 2,3 litrskim motorjem. Marcel Lehoux je nastopal z močnejšim dirkalnikom Bugatti T54 z 5,0 litrskim motorjem, kot tudi Jean-Pierre Wimille in Heinrich-Joachim von Morgen. S še dvema dirkalnika T51 sta nastopala Stanisłas Czaykowski in Jean Gaupillat, z dirkalnikom T35B pa Charlie Jellen. Na dirko razreda Voiturette se je prijavilo deset dirkačev, večinoma z Bugattiji.

Po prostih treningih sta za favorita za zmago veljala Varzi in Chiron, saj se je izboljšan dirkalnik T51 izkazal za precej hitrejšega od lanskih dirkalnikov T51. Varzi je zanikal, da bi njegov dirkalnik kakorkoli izboljšan, glede na lanskega. Wimille in von Morgen sta imela na treningih veliko težav z zanesljivostjo dirkalnikov T54. Dirke se kljub prijavi niso udeležili Clemente Biondetti, Charlie Jellen in Jean d'Hiercourt.

Dirka[uredi | uredi kodo]

Na dan dirke je dvesto oboroženih kolonialnih vojakov skrbelo za red, zbralo se je okoli 50.000 gledalcev. Štart dirke je bil ob eni uri popoldne, štartno vrsto je določil žreb, dirkači razreda Voiturette so štartali za dirkači razreda Grand Prix.

Na štartu je povedel Varzi, ki je štartal iz tretje štartne vrste. V drugem delu prvega kroga pa ga je za vodstvo prehitel Lehoux, toda Varzi ga je po krajšem dvoboju že kmalu uspel prehiteti nazaj. Chiron se je prebil na drugo mesto, sledili so jim Fagioli, Dreyfus, Lehoux in von Morgen. Po petih krogih je še vedno vodil Varzi pred Chironom, ki pa je zaradi dolgega postanka v boksih zaradi težav z vžigom izgubil vse možnosti za zmago. S tem se je na drugo mesto prebil Fagioli, von Morgen pa je v osem krogu opravil postanek v boksih za menjavo pnevmatik, kajti zaradi blokiranja zavor v enem od ovinkov je poškodoval obe levi pnevmatiki. Po desetem krogu je vodil še vedno Varzi, sledili so mu Fagioli, Dreyfus, Lehoux, Etancelin in Siena, von Morgen pa je odstopil zaradi okvare zavor. Dirkalniki T54 so imeli enake zavore kot lažji dirkalniki T51, zato so imeli vsi dirkači s težjim in močnejšim dirkalnikom T54 težave z zavorami. Po koncu petnajstega kroga je vodil Varzi, Fagioli, ki se mu je v zadnjih krogih nekoliko približal, je moral odstopiti zaradi okvare motorja, Dreyfus pa je bil na postanku v boksih za menjavo svečk. S tem se je na drugo mesto ponovno prebil Lehoux, Wimille pa je iz šestega mesta odstopil zaradi pregrevanja motorja in težav z zavorami.

Za Varzijem in Lehouxom je že nekaj več zaostajal Etancelin, toda uspel se je približati drugouvrščenem dirkaču. Lehoux je opravil postanek za gorivo v le petindvajsetih sekundah, Chiron pa je s postanki v boksih izgubil deset minut, a se je proti koncu dirke vseeno približal vodilni skupini, postavil je tudi najhitrejši krog dirke s časom 5:05. Varzi je s prednostjo skoraj treh minut zmagal, Lehoux je kljub težavam z zavorami uspel zadržati durgo mesto, še minuto pa je zaostal Etancelin. Ostale dirkače je Varzi vsaj enkrat prehitel za krog. Četrti je bil Siena, peti Czaykowski, šesti Chiron, sedmi Dreyfus, osmi de Maleplane in deveti Louis Joly, ki je bil zmagovalec razreda Voiturette.

Rezultati[uredi | uredi kodo]

Dirka[uredi | uredi kodo]

Dirkači razreda Voiturette so označeni s poševnim tiskom.
Poz Št Dirkač Moštvo Dirkalnik Krogi Čas/Odstop Št. m.
1 18 Italija Achille Varzi Privatnik Bugatti T51 37 3:14:18 9
2 2 Francija Marcel Lehoux Privatnik Bugatti T51 37 3:17:14 1
3 10 Francija Philippe Etancelin Privatnik Alfa Romeo Monza 37 3:18:25 5
4 16 Italija Eugenio Siena Scuderia Ferrari Alfa Romeo Monza 37 3:19:58 8
5 12 Poljska Stanisłas Czaykowski Privatnik Bugatti T51 37 3:21:18 6
6 22 Monako Louis Chiron Privatnik Bugatti T51 37 3:24:42 3
7 8 Francija René Dreyfus Officine A. Maserati Maserati 8C-2800 37 3:27:49 4
8 14 Francija Jean de Maleplane Privatnik Maserati 26M 37 3:32:55 7
9 44 Francija Louis Joly Privatnik Maserati 26 37 3:34:32 19
10 38 Francija Pierre Veyron Privatnik Maserati 26 37 3:37:15 17
11 30 Italija Luigi Castelbarco Privatnik Bugatti T51A 37 3:38:56 15
12 48 Francija José Scaron Privatnik Amilcar MCO 37 3:45:10 21
13 36 Francija Anne Rose-Itier Privatnica Bugatti T37A 35 3:47:27 16
14 46 Francija Marguerite Mareuse Privatnica Bugatti T37A 34 3:50:12 20
Ods 32 Nemčija Rudolf Eberhardt Privatnik Bugatti T37A 27 Zavore 13
Ods 6 Italija Luigi Fagioli Officine A. Maserati Maserati 8C-2800 15 Motor 3
Ods 40 Francija Claude Ozannat Privatnik Bugatti T37A 15 18
Ods 4 Francija Jean-Pierre Wimille Privatnik Bugatti T54 15 Pritisk olja 2
Ods 20 Nemčija Heinrich-Joachim von Morgen Privatnik Bugatti T54 11 Zavore 10
Ods 34 Francija Jean Gallay Privatnik Bugatti T37A 11 Pregrevanje 14
Ods 24 Francija Jean Gaupillat Privatnik Bugatti T51 12
DNA 26 Avstrija Charlie Jellen Privatnik Bugatti T35B
DNA 28 Italija Clemente Biondetti Privatnik MB-Speciale
DNA 42 Francija Jean d'Hiercourt Privatnik Maserati 26C

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Snellman, Leif; Etzrodt, Hans. "IV Grand Prix de Tunisie". The Golden Era of Grand Prix Racing (angleščina). Pridobljeno dne 24. marca 2008.
  • Galpin, Darren. "IV Grand Prix de Tunisie". The GEL Motorsport Information Page (angleščina). Pridobljeno dne 24. marca 2008.

Italija Italija • Francija Francija • Nemčija Nemčija


Francija Tunis  • Monako Monako  • Italija Rim  • Francija Oran  • Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Empire Trophy  • Italija Targa Florio  • Finska Eläintarhanajot
Belgija Frontieres  • Francija Provansa  • Francija Nîmes  • Nemčija Avusrennen  • Španija Casablanca  • Nemčija Eifelrennen  • Francija Torvilliers
Francija Pikardija  • Poljska Lvov  • Francija Lorena  • Francija Dieppe  • Francija Nica  • Italija Coppa Ciano  • Italija Coppa Acerbo  • Francija Comminges
Francija La Baule  • Češkoslovaška Masaryk  • Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Mountain Champ.  • Italija Monza  • Francija Antibes  • Francija Marseille  • Finska Munkkiniemenajo


Predhodna dirka:
Mountain Championship 1931
Sezona Velikih nagrad 1932
Neprvenstvene Velike nagrade
Naslednja dirka:
Velika nagrada Monaka 1932

Predhodna dirka:
Velika nagrada Tunisa 1931
Velika nagrada Tunisa Naslednja dirka:
Velika nagrada Tunisa 1933

1928  • 1929  • 1931  • 1932  • 1933  • 1935  • 1936