Velika nagrada Tunisa 1933

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Zastava Francije   Velika nagrada Tunisa 1933
Podrobnosti o dirki
Neprvenstvena Velika nagrada v sezoni 1933.
Carthage Grand Prix Circuit 12,714 km.svg
Datum 29. marec 1933
Urad. ime V Grand Prix de Tunisie
Lokacija Kartagina, Tunizija
Dirkališče Cestno dirkališče, 12,714 km
Razdalja 37 krogov, 470,4 km
Vreme Ob 25-ega kroga nevihta
Najboljši štartni položaj
Dirkač Zastava Madžarske Laszlo Hartmann Bugatti
Štartno vrsto je določil žreb
Najhitrejši krog
Dirkač Zastava Italije Tazio Nuvolari Alfa Romeo
Čas 5:05 (v 7. krogu)
Stopničke
Prvi Zastava Italije Tazio Nuvolari Alfa Romeo
Drugi Zastava Italije Baconin Borzacchini Alfa Romeo
Tretji Zastava Italije Goffredo Zehender Maserati

Velika nagrada Tunisa 1933 je bila druga neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v sezoni 1933. Odvijala se je 29. marca 1933 v tunizijskem mestu Kartagina v italijanski organizaciji. Tazio Nuvolari je dominiral na dirki z 2,6 L dirkalnikom Alfa Romeo Monza, drugi je bil njegov mošveni kolega iz Scuderie Ferrari, Baconin Borzacchini. Po odstopu Achilla Varzija v enajstem krogu, je bila dvojna zmaga Ferrarija neogrožena do konca dirke. V drugi polovici dirke je divjala nevihta, zato so se hitrosti vidno zmanjšale. Goffredo Zehender je že s starejšim dirkalnikom Maserati 8C osvojil tretje mesto za trojno italijansko zmago.

Poročilo[uredi | uredi kodo]

Štarna vrsta pred dirko
Štart dirke
Zmagovalec Tazio Nuvolari

Pred dirko[uredi | uredi kodo]

Po februarski dirki Grand Prix de Pau, so se dirkači preselili v severno Afriko. V bližini zgodvinskega mesta Kartagina, ki je bilo tedaj pod francoskim protektoriatom, je bilo 12,714 km dirkališče z veliko hitrimi ovinki, ki so povezovali dolge ravnine, z izjemo ene zanke, ki je vodila na štarto-ciljno ravnino dolgo 3,5 km, toda upočasnjeno s šikano tik pred štartno-ciljno črto. Dirka je bila dolga sedemintrideset krogov, kar je pomenilo 470 km. Dirkališče in pravila se niso spremenila glede na lanskoletno dirko, sprememba pa je bila v izbiri organizatorja dirke, da lahko na dirki nastopijo le povabljeni dirkači, podobno kot na dirki za Veliki nargadi Monaka. Že tradicionalna posebnost dirke je, da je potekala pod pravili Formula Libre, se pravi brez omejitve maksimalne mase dirkalnikov ali delovne prostornine motorjev. S tem so na hitrem dirkališču že takoj odpadli vsi manjši dirkalniki, zato so sodelovali le dirkači z večjimi in močnejšimi dirkalniki. Zmagovalec je dobil denarno nagrado 40.000 frankov, drugi 25.000, tretji 15.000, četrti 8.000 in peti 5.000 frankov.

Prijavljeni dirkači[uredi | uredi kodo]

Med tem, ko je bila prva dirka sezone Grand Prix de Pau bolj lokalnega značaja z večinoma domačo udeležbo, pa je lista prijavljenih dirkačev za Veliko nagrado Tunizije vsebovala vse najboljše dirkače in moštva, na njej je bil štirindvajset dirkačev iz osmih držav. Italijanski dirkalnike so poslali iz Genove, Raymond Sommer je svojega Maseratija 8CM poslal iz Neaplja, kot tudi moštveni kolega Goffredo Zehender svojega Maseratija 8C. Luigi Fagioli je z enakim dirkalnikom kot edini nastopal v tovarniškem moštvu Officine Alfieri Maserati. Iz Neaplja je svoj belo obarvan dirkalnik Alfa Romeo Monza poslal tudi edini nemški dirkač na dirki, Paul Pietsch. Scuderio Ferrari, tudi z dirkalniki Monza, sta zastopala Baconin Borzacchini in Tazio Nuvolari, slednjemu so delovno prostornino dirkalnika povečali na 2,6 L. Achille Varzi, zmagovalec dirke v prejšnjih dveh letih, je nastopil v tovarniškem moštvu Automobiles Ettore Bugatti z dirkalnikom Bugatti T51, ki so ga pripreljali iz Marseilla. Nastopili so tudi trije švicarski dirkači, Karl Waldthausen in Julio Villars iz moštva Scuderia Villars ter Louis Braillard, ob tem pa še več privatnikov z Bugattiji in Alfami Romeo Monza.

Prosti treningi[uredi | uredi kodo]

Prvi dan prostih treningov je bil v četrtek. Grof Stanisłas Czaykowski je moral trening prekiniti, zaradi dolgega popravila dirkalnika. Tudi Marcel Lehoux je imel podobne težave, saj so morali na njegovem dirkalniko menjati bate, kar je njegove mehanike zaposlovalo polna dva dneva vključno z nočjo. V petek je bilo bolj sveže, kar je koristilo tako dirkačem, kot tudi pnevmatikam. Švicarski baron Karl Waldthausen je postavil najboljši čas s povprečno hitrostjo 140 km/h. Julio Villars se je že po nekaj krogih ustavil ob stezi, a puščanje vode so kmalu popravili. Tazio Nuvolari je neuradno postavil rekord steze s povprečno hitrostjo kroga 155 km/h. Raymond Sommer s težko pričakovanim novim Maseratijem 8CM ni bil zadovoljen, saj ni imel dobrega oprijema s stezo, dirkali so tudi Braillard, Zanelli, Brunet, Zehender, Hartmann, Borzacchini, Fagioli in Premoli. Frédéric Toselli je prevrnil svoj dirkalnik, toda ni se poškodoval. Sodeč po rezultatih treningov, je bil Nuvolari z izboljšanim dirkalnikom Monza prvi favorit dirke.

Dirka[uredi | uredi kodo]

Štart dirke je bil v nedeljo ob poldveh popoldne. Štartna vrsta je določena z žrebom številk, dirkači so bili nato razporejeni v tri vrste po sedem dirkačev glede na izžrebane številke. László Hartmann, ki je izžrebal najboljši štartni položaj, se ni pojavil na štartu.

Braillard je štartal najbolje in vodil do polovice prvega kroga, ko ga je uspel prehiteti Borzacchini, po nekaj krogih pa se je na prvo mesto prebil Nuvolari. Že v prvih krogih je odpeljal krog s povprečno hitrostjo 149,089 km/h, oba Ferrarijeva dirkača pa sta se počasi oddaljevala od konkurence. Hitro dirkališče je kmalu zahtevalo prve žrtve, Braillard je moral na več postankov zaradi težav s cilindri, Raymond Sommer pa je z novim dirkalnikom Maserati 8CM celo kot prvi odstopil v petem krogu, dva kroga kasneje pa sta odstopila še Stanisłas Czaykowski in Marcel Lehoux. V sedmem krogu je vodilni Nuvolari postavil najhitrejši krog dirke z 5:05 in povprečno hitrostjo 150,066 km/h. Luigi Premoli je v naslednjem krogu odstopil zaradi okvare menjalnka na dirkalniku lastne izdelave, po odstopu edinega tovarniškega dirkača moštva Automobiles Ettore Bugatti, Achilla Varzija, v enajstem krogu, pa sta imela vodilna Ferrarijeva dirkača prosto pot do dvojne zmage. Po več postankih je Luigi Fagioli dokončno odstopil v dvanajstem krogu, Robert Brunet in Jean Gaupillat pa sta oba odstopila v petnajstem krogu zaradi padca pritiska olja na njunih dirkalnikih Bugatti T51.

Nuvolari je še vedno zanesljivo vodil, sledili so mu Borzacchini, Etancelin, Villard, Waldthausen, Zehender, Zanelli, Moll in Pietsch. Vodilni italijanski dirkač je prvih dvajset krogov odpeljal v času 1:46:26, kar je pomenilo povprečno hitrost 143,446 km/h, krog kasneje pa je odstopil še Étancelin z okvaro zadnjega vpetja. Karl Waldthausen se je v istem krogu ustavil na stezi tik po postanku v boksih, ker so njegovi mehaniki po dolivanju goriva pozabili ponovno odpreti dovod goriva. Švicarski dirkač je izgubljal dragocene minute, ko je njegov mehanik Herrman Schwarz tekel tristo metrov do dirkalnika, ugotovil vzrok okvare in jo odpravil. V petindvajsetem krogu je stezo zajela huda nevihta. Sicer dobro in razmeroma varno dirkališče, ki je omogočalo dirkanje pri visokih hitrostih, je v trenutku postalo zelo spolzko in nevarno zaradi ploh in močnega vetra. Zato so morali dirkači vidneje zmanjšati hitrosti in lanski rekord steze 5:03 Louisa Chirona je ostal nepremagan. Villars, ki je nekaj časa držal četrto mesto, je v enem od ovinkov zdrsnil s proge in izgubil en krog prti vodilnemu dirkaču. Kasneje se je še zavrtel, ko ga je presenetila nenadna ploha. Tretje mesto je držal nemški dirkač Pietsch.

Po tridesetih krogih je še vedno vodil Nuvolari, ki je zdaj dirkal s povprečno hitrostjo 136,75 km/h, Borzacchini je zaostajal štiri sekunde, sledili pa so jima še Zehender, Waldthausen, Pietsch in Moll. V naslednjih krogih Pietsch ni mogel slediti Waldthausenu in je zaostal. V zadnjem krogu je Nuvolari nekoliko upočasnil in Borzacchini se mu je lahko približal, na koncu je bila razlika le 0,2 sekunde. Oba Ferrarijeva dirkača sta za krog ali več prehitela vse konkurente, Zehender je bil v svojem debiju z Maseratijem tretji z dvanajstimi minutami zaostanka, Waldthausen je bil le tri sekunde za njim, brez težav ob postanku bi bil brez težav tretji. Zaradi pravila, da vsi dirkači, ki še dirkajo, odpeljejo polnih sedemintrisedet krogov (kasneje so to pravilo ukinili zaradi nevarnosti), so dolgo po dvojni zmagi Ferrarijev, Falchetto, Toselli, Pietsch in Zanelli še vedno dirkali. Guy Moll, ki je v predzadnjem krogu obstal na stezi brez goriva, je bil vseeno uvrščen na deveto mesto, prav tako sta bila za njim uvrščena tudi Villars in Braillard.

Rezultati[uredi | uredi kodo]

Dirka[uredi | uredi kodo]

Poz Št Dirkač Moštvo Dirkalnik Krogi Čas/Odstop Št. m.
1 20 Zastava Italije Tazio Nuvolari Scuderia Ferrari Alfa Romeo Monza 37 3:29:15,4 12
2 36 Zastava Italije Baconin Borzacchini Scuderia Ferrari Alfa Romeo Monza 37 + 0,2 s 16
3 30 Zastava Italije Goffredo Zehender Scuderia Raymond Sommer Maserati 8C 37 + 11:58,0 13
4 40 Zastava Švice Karl Waldthausen Scuderia Villars Alfa Romeo Monza 37 + 12:01,0 7
5 42 Zastava Francije Benoit Falchetto Privatnik Bugatti T35B 37 + 12:18,6 19
6 26 Zastava Francije Frédéric Toselli Privatnik Bugatti T35 37 + 15:54,2 15
7 34 Zastava Nemčije Paul Pietsch Privatnik Alfa Romeo Monza 37 + 17:17,2 17
8 14 Zastava Čila Juan Zanelli Privatnik Alfa Romeo Monza 37 + 19:07,2 9
9 16 Zastava Alžirije Guy Moll Privatnik Bugatti T51 36 Brez goriva 8
10 44 Zastava Švice Julio Villars Scuderia Villars Alfa Romeo Monza 36 +1 krog 20
11 2 Zastava Švice Louis Braillard Privatnik Bugatti T35B 35 +2 kroga 3
Ods 8 Zastava Francije Philippe Étancelin Privatnik Alfa Romeo Monza 21 Zadnje vpetje 6
Ods 32 Zastava Francije Jean Gaupillat Privatnik Bugatti T51 21 Puščanje olja 18
Ods 4 Zastava Francije Robert Brunet Privatnik Bugatti T51 20 Puščanje olja 2
Ods 18 Zastava Italije Luigi Fagioli Officine Alfieri Maserati Maserati 8C-3000 8 Pnevmatike 12
Ods 38 Zastava Italije Achille Varzi Automobiles Ettore Bugatti Bugatti T51 11 Prenos 21
Ods 28 Zastava Italije Luigi Premoli Premoli Bugatti Maserati PBM 8 Menjalnik 12
Ods 24 Zastava Poljske Stanisłas Czaykowski Privatnik Bugatti T51 6 Motor 10
Ods 14 Zastava Francije Marcel Lehoux Privatnik Bugatti T51 6 Bat 14
Ods 12 Zastava Francije Raymond Sommer Scuderia Raymond Sommer Maserati 8CM 5 Motor 4
DNS 3 Zastava Madžarske László Hartmann Privatnik Bugatti T51 1
DNA Zastava Francije Pierre Veyron Automobiles Ettore Bugatti Bugatti T51
DNA Zastava Francije Louis Joly Privatnik Maserati 26M
DNA Zastava Italije Pietro Ghersi Pietro Ghersi Racing Team Bugatti T51

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Snellman, Leif; Etzrodt, Hans. "V Grand Prix de Tunisie". The Golden Era of Grand Prix Racing (angleščina). Pridobljeno dne 19. marca 2008. 
  • Galpin, Darren. "V Grand Prix de Tunisie". The GEL Motorsport Information Page (angleščina). Pridobljeno dne 19. marca 2008. 

Zastava Monaka Monako • Zastava Francije Francija • Zastava Belgije Belgija • Zastava Italije Italija • Zastava Španije Španija


Zastava Francije Pau  • Zastava Francije Tunis  • Zastava Italije Alessandria  • Zastava Italije Tripoli  • Zastava Finske Eläintarhanajot  • Zastava Nemčije Avusrennen  • Zastava Francije Pikardija  • Zastava Nemčije Eifelrennen
Zastava Italije Targa Florio  • Zastava Belgije Frontieres  • Zastava Francije Provansa  • Zastava Francije Nîmes  • Zastava Italije Firence  • Zastava Poljske Lvova  • Zastava Španije Penya Rhin  • Zastava Združenega kraljestva Empire Trophy
Zastava Francije Marne  • Zastava Združenega kraljestva Mannin Moar  • Zastava Francije Dieppe  • Zastava Italije Coppa Ciano  • Zastava Švedske Švedska  • Zastava Francije Nica  • Zastava Francije La Baule  • Zastava Italije Coppa Acerbo
Zastava Francije Comminges  • Zastava Francije Marseille  • Zastava Francije Albi  • Zastava Italije Monza  • Zastava Češkoslovaške Masaryk  • Zastava Združenega kraljestva Donington  • Zastava Združenega kraljestva Mountain Championship


Predhodna dirka:
Grand Prix de Pau 1933
Sezona Velikih nagrad 1933
Neprvenstvene Velike nagrade
Naslednja dirka:
Velika nagrada Alessandrie 1933

Predhodna dirka:
Velika nagrada Tunisa 1932
Velika nagrada Tunisa Naslednja dirka:
Velika nagrada Tunisa 1935

1928  • 1929  • 1931  • 1932  • 1933  • 1935  • 1936