Velika nagrada Alessandrie 1933

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Italija   Velika nagrada Alessandrie 1933
Podrobnosti o dirki
Neprvenstvena Velika nagrada v sezoni 1933.

Datum 30. april 1933
Urad. ime IX Circuito di Alessandria
Lokacija Circuito Pietro Bordino,
Alessandria, Italija
Dirkališče Cestno dirkališče, 8,000 km
Razdalja 8+15 krogov, 184,00 km
Vreme Finale: močan dež,
Prva preddirka: oblačno,
Druga predirka: dež
Najboljši štartni položaj
Dirkač Italija Tazio Nuvolari Alfa Romeo
Čas 26:37,0 (8 krogov)
Najhitrejši krog
Dirkač Italija Carlo Felice Trossi Alfa Romeo
Čas 3:54,8
Stopničke
Prvi Italija Tazio Nuvolari Alfa Romeo
Drugi Italija Carlo Felice Trossi Alfa Romeo
Tretji Italija Antonio Brivio Alfa Romeo

Velika nagrada Alessandrie 1933 je bila neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v sezoni 1933. Odvijala se je 30. aprila 1933 v italijanskem mestu Alessandria, na dirkališču Circuito Pietro Bordino. Gledalci so bili prikrajšani za nov dvobij Tazia Nuvolarija in Achilla Varzija, po tistem na zadnji dirki za Veliko nagrado Monaka, ker je bil prijava slednjega zavrnjena. V dežju so dominiral dirkači moštva Scuderia Ferrari, saj so Nuvolari, Carlo Felice Trossi in Antonio Brivio dosegli trojno zmago svojega moštva.

Plakat za dirko

Poročilo[uredi | uredi kodo]

Pred dirko[uredi | uredi kodo]

Po premoru v prejšnji sezoni 1932 zaradi ekonomskih razlogov, se je v letošnji sezoni dirka za Veliko nagrado Alessandrie vrnila na koledar dirk. Prvotno je dirka potekala na dvaintridesetkilometrskem dirkališču po gričih Lombardije, že zadnja dirka pa je potekala na krajšem osemkilometrskem dirkališču, ki je bilo poimenovano po legendarnem italijanskem dirkaču Pietru Bordinu. Bordino je skupaj s svojim mehanikom sovoznikom, Pietrom Lasagnijem, utonil na treningu pred dirko leta 1928, ko se mu je potepuški pes zagozdil v krmilo in je s svojim Bugattijem, obrnjenim na glavo, zgrmel v reko Tanaro. Dirka je potekala v dveh preddirkah po osem krogov in finalu dolgem petnjast krogov, kamor se je uvrstilo po pet najboljših dirkačev.

Prijavljeni dirkači[uredi | uredi kodo]

Datum dirke se je izkazal za dokaj nesrečno izbran, saj je teden dni prej potekala dirka za Veliko nagrado Monaka, teden dni kasneje pa dirka za Veliko nagrado Tripolija, zato je bilo prijavljenih le osemindvajset dirkačev med tem, ko jih je bilo na zadnji dirki leta 1931 kar oseminpetdeset. Kar nekaj dirkačev in moštev, posebej manjših, ni bilo pripravljeno tvegati poškodbo dirkalnika pred dirko za Veliko nagrado Tripolija, ki je dirkačem ponujala zelo velike štartnine in nagrade. Med boljšimi dirkači, ki so izpustili dirko, so bili tudi Giuseppe Campari, Baconin Borzacchini in Luigi Fagioli. Poleg tega pa se še štirje prijavljeni dirkači, Henry Birkin, Albino Pratesi, Sandro Fabbri in Cavallero, niso udeležili dirke, tako da je bila štartna lista za polovico manjša od pričakovane s strani organizatorjev.

Scuderia Ferrari je nastopila s tremi 2,6 L dirkalniki Alfa Romeo Monza, s katerimi so dirkali Nuvolari, Brivio in Trossi, s privatnimi Monzami pa so nastopili še Julio Villars, Karl Waldhausen, Paul Pietsch, Renato Balestrero in Luigi Castelbarco. Luigi Soffietti pa je nastopal s starejšim dirkalnikom Alfa Romeo 6C, ostali dirkači pa so nastopali s privatnimi Bugattiji in Maseratiji.

Prosti treningi[uredi | uredi kodo]

O prostih treningih ni znano veliko, le da je na treningu sodeloval tudi Achille Varzi, veliko večja pozornost motošportnih novinarjev pa je bila namenjena loterijskem žrebu, ki je potekalo v soboto 29. april, dan pred dirko, v Tripoliju za tamkajšno dirko.

Dirka[uredi | uredi kodo]

V soboto so gledalci drli v Alessandrio, da bi si ogledali nov dvoboj med Varzijem, ki je dobil zadnje tri tukajšnje dirke, in Nuvolarijem. Razumljivo je na tribunah zavladalo veliko razočaranje, ko se je razvedelo, da je bila Varzijeva prijava zavrnjena, ker je bila poslana prepozno, kot tudi Zehenderjeva. Varzi, ki ni želel poslati prijave preden je bil prepričan o svojem nastopu, je to storil šele na dirki za Veliko nagrado Monaka pred tednom dni. Novo pravilo je določajo, da morajo biti vse prijave na italijanske dirke zdaj poslane v Rim na organizacijo RACI, Varzijeva prijava pa je zamudila zadnji rok za nekaj dni. Kljub velikemu naporu organizatorja dirke, je športna zveza pri RACI ostala neomajna in Varzi ni smel nastopiti. Gledalci so si prišli ogledati nadaljevanje dvoboja z zadnje dirke med Varzijem in Nuvolarijem, zato so bili izjemno razočarani, da eden od obeh najboljših italijanskih dirkačev zaradi tehnične podrobnosti ni smel nastopiti. Propadla sta tudi poskusa, da Varzija na dirki zamenja Giovanni Alloatti in telegram konkurenčnega moštva Scuderia Ferrari, da naj Varzi le nastopi.

Prepozna prijava je bila v zadnjih letih že kar tradicija pri boljših dirkačih, ki je bila brez resnejših posledic. Zato so se pojavile tudi govorice, da nekdo od odgovornih Varziju ne želi še četrte zaporedne zmage. Tudi organizatorji pa so pri odgovorni zvezi posredovali šele po prostih treningih, ker bi zgodnejše posredovanje odvrnilo marsikaterega gledalca od obiska dirke. Dirkači so v preddirkah štartali glede na izžrebane štartne števile, nižja kot je bila, bolj spredaj je bil dirkač na štartni vrsti. Oba najboljša štartna položaja sta izžrebala švicarska dirkača privatnega moštva Scuderia Villars, Julio Villars in Karl Waldhausen.

Preddirki[uredi | uredi kodo]

Prvo preddirko je v oblačnem vremenu začelo dvanajst dirkačev. Villars je na štartu povedel, toda kmalu je vodstvo prevzel Nuvolari, ki mu je sprva sledil Brivio, toda že po nekaj krogih ni več mogel držati tempa svojega moštvenega kolege. Nuvolari je postavil rekord dirkališča s časom 3:14,0, v drugem delu dirke pa si je lahko privoščil nekoliko počasnejše dirkanje. Zmagal je s povprečno hitrostjo 144.3 km/h, v finale pa so se uvrstili še Brivio, Carlo Castelbarco, Pietsch in Villars.

V drugi preddirki je štartalo le deset dirkačev, že pred štartom je rosilo, med dirko pa je divjala nevihta z močnimi nalivi. Na štartu je vodstvo prevzel Pietro Ghersi, ki je postavil tudi najhitrejši krog 3:20,0, toda ko so se pogoji poslabšali, so ga prehiteli Minozzi, Trossi in Valpreda. Zaradi poplavljenih cest je Minozzi zmagal s povprečno hitrostjo 118,6 km/h, kar je 26 km/h počasneje od Nuvolarijeve povprečne hitrosti. S časi krogov prek štirih minut, so se v finale uvrstili še Trossi, Valpreda, Ghersi in Luigi Premoli.

Finale[uredi | uredi kodo]

Premoli in Ghersi nista štartala, zato je dirkalo le osem dirkačev. Steza je bila še vedno močno razmočena in ni dovoljevala hitrejših časov, kot petdeset sekund nad rekordom dirkališča. Nuvolari je že na štartu povedel in ga držal do cilja. V predzadnjem krogu je nekoliko popustil, da ga je drugouvrščeni Trossi skoraj ujel za gledalce, toda v zadnjem krogu mu je spet ušel in zmagal štiri sekunde pred moštvenim kolegom, tretji Ferrarijev dirkač Brivio je bil tretji že z več kot tremi minutami zaostanka, ostali dirkači pa so zaostajali za krog ali več. Četrti je bil Valpreda, uvrščeni pa so bili še Minozzi, Villars, Pietsch in Castelbarco, torej vsi dirkači, ki so štartali.

Rezultati[uredi | uredi kodo]

Prva pred-dirka[uredi | uredi kodo]

Odebeljeni dirkači so se uvrstili v finale.
Poz Št Dirkač Moštvo Dirkalnik Krogi Čas/Odstop Št. m.
1 14 Italija Tazio Nuvolari Scuderia Ferrari Alfa Romeo Monza 8 26:37,0 4
2 10 Italija Antonio Brivio Scuderia Ferrari Alfa Romeo Monza 8 26:43,8 3
3 34 Italija Luigi Castelbarco Privatnik Alfa Romeo Monza 8 27:50,8 9
4 38 Nemčija Paul Pietsch Privatnik Alfa Romeo Monza 8 29:08,4 10
5 2 Švica Julio Villars Scuderia Villars Alfa Romeo Monza 8 29:18,0 1
6 18 Italija Renato Balestrero Privatnik Alfa Romeo Monza 8 29:35,0 5
7 6 Italija Ferdinando Barbieri Privatnik Maserati 26C 8 30:03,4 2
8 50 Italija »Nicolotti« Privatnik Maserati 26 8 30:15,4 12
9 22 Italija Francesco Matrullo Privatnik Maserati 4CM 8 32:51,6 6
10 30 Italija Vittorio Orsini Privatnik Maserati 26C 8 34:28,0 8
Ods 42 Italija Giovanni Alloatti Privatnik Bugatti T51 4 Trčenje 11
Ods 26 Italija Luciano Uboldi Privatnik Maserati 4CTR-1100 0 7

Druga pred-dirka[uredi | uredi kodo]

Odebeljeni dirkači so se uvrstili v finale.
Poz Št Dirkač Moštvo Dirkalnik Krogi Čas/Odstop Št. m.
1 44 Italija Giovanni Minozzi Privatnik Bugatti T35B 8 32:22,2 9
2 16 Italija Carlo Felice Trossi Scuderia Ferrari Alfa Romeo Monza 8 32:23,6 4
3 20 Italija Federico Valpreda Privatnik Maserati 26M 8 32:55,0 5
4 8 Italija Pietro Ghersi Scuderia Capredoni Bugatti T51 8 33:47,6 2
5 24 Italija Luigi Premoli Premoli Bugatti Maserati PBM 8 34:21,0 6
6 28 Italija Guido Landi Privatnik Maserati 4CM 8 34:27,6 7
7 12 Italija Luigi Soffietti Privatnik Alfa Romeo 6C-1750 8 35:38,6 3
Ods 48 Italija Giuseppe Furmanik Privatnik Maserati 4CM 5 10
Ods 32 Italija Secondo Corsi Privatnik Maserati 26C 5 8
Ods 4 Švica Karl Waldhausen Scuderia Villars Alfa Romeo Monza 2 1

Niso štartali (DNS) ali se udeležili dirke (DNA)[uredi | uredi kodo]

Navedeni so posebej, ker ni znano, v kateri od preddirk bi naj nastopili.
Št Dirkač Moštvo Dirkalnik Razlog
36 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Henry Birkin Privatnik Alfa Romeo Monza
40 Italija Albino Pratesi Privatnik Talbot 700
46 Italija Sandro Fabbri Privatnik Maserati 26
52 Italija Goffredo Zehender Privatnik Maserati 8CM Prepozna prijava
54 Italija Cavallero Privatnik Alfa Romeo Monza
56 Italija Achille Varzi Privatnik Bugatti T51 Prepozna prijava

Finale[uredi | uredi kodo]

Poz Št Dirkač Moštvo Dirkalnik Krogi Čas/Odstop
1 14 Italija Tazio Nuvolari Scuderia Ferrari Alfa Romeo Monza 15 1:02:21,4
2 16 Italija Carlo Felice Trossi Scuderia Ferrari Alfa Romeo Monza 15 1:02:25,4
3 10 Italija Antonio Brivio Scuderia Ferrari Alfa Romeo Monza 15 1:05:41,2
4 20 Italija Federico Valpreda Privatnik Maserati 26M 15 1:09:08,8
5 4 Italija Giovanni Minozzi Privatnik Bugatti T35B 15 1:09:53,4
6 2 Švica Julio Villars Scuderia Villars Alfa Romeo Monza 15 1:13:55,4
7 38 Nemčija Paul Pietsch Privatnik Alfa Romeo Monza 15 1:14:13,0
8 34 Italija Luigi Castelbarco Privatnik Alfa Romeo Monza 15 1:16:17,2
DNS 24 Italija Luigi Premoli Premoli Bugatti Maserati PBM
DNS 8 Italija Pietro Ghersi Scuderia Capredoni Bugatti T51

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Snellman, Leif; Etzrodt, Hans. »IX° Circuito Pietro Bordino, Alessandria«. The Golden Era of Grand Prix Racing (v angleščini). Pridobljeno 19. marca 2008.
  • Galpin, Darren. »IX Circuito di Alessandria«. The GEL Motorsport Information Page (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. oktobra 2018. Pridobljeno 19. marca 2008.

Monako Monako • Francija Francija • Belgija Belgija • Italija Italija • Španija Španija


Francija Pau  • Francija Tunis  • Italija Alessandria  • Italija Tripoli  • Finska Eläintarhanajot  • Nemčija Avusrennen  • Francija Pikardija  • Nemčija Eifelrennen
Italija Targa Florio  • Belgija Frontieres  • Francija Provansa  • Francija Nîmes  • Italija Firence  • Poljska Lvova  • Španija Penya Rhin  • Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Empire Trophy
Francija Marne  • Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Mannin Moar  • Francija Dieppe  • Italija Coppa Ciano  • Švedska Švedska  • Francija Nica  • Francija La Baule  • Italija Coppa Acerbo
Francija Comminges  • Francija Marseille  • Francija Albi  • Italija Monza  • Češkoslovaška Masaryk  • Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Donington  • Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Mountain Championship


Predhodna dirka:
Velika nagrada Tunisa 1933
Sezona Velikih nagrad 1933
Neprvenstvene Velike nagrade
Naslednja dirka:
Velika nagrada Tripolija 1933

Predhodna dirka:
Velika nagrada Alessandrie 1931
Velika nagrada Alessandrie Naslednja dirka:
Velika nagrada Alessandrie 1934

1926  • 1927  • 1928  • 1929  • 1930  • 1931  • 1933  • 1934