Strunjan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Strunjan - Strugnano
Strunjan - Strugnano se nahaja v Slovenija
Strunjan - Strugnano
Strunjan - Strugnano
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°32′2.61″N 13°36′24.5″E / 45.5340583°N 13.606806°E / 45.5340583; 13.606806
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaObalno - kraška regija
Tradicionalna pokrajinaPrimorska
ObčinaPiran
Površina
 • Skupno3,51 km2
Nadm. višina
37,7 m
Prebivalstvo
 (2018)[1]
 • Skupno610
 • Gostota170 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
6320 Portorož - Portorose
Zemljevidi
Strunjan - Naselje
LegaObčina Piran
RKD št.14156 (opis enote)[2]
Slovenija, Strunjan, Strunjanske soline. Fotografirano februar 2016, Avtor: Aleš Marinšek
Strunjanske soline

Strunjan (izgovorjava (pomoč·info)) (italijansko: Strugnano) je razloženo obalno naselje med Izolo in Piranom v Občini Piran.

Naselje se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki italijanske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina.[3]

Strunjan je turistično manj razvit od bližnjega Portoroža, čeprav so tudi tu hoteli, namenjeni tistim, ki si želijo mirnejšega oddiha. Prebivalci se še ukvarjajo s pridelovanjem zgodnjih vrtnin, sadjarstvom in vinogradništvom ter oljkarstvom. V delu naselja stojita nekoč božjepotna, danes pa župnijska cerkev Matere božje in ob njej nekdanji benediktinski samostan. V kraju sta slovenska in italijanska osnovna šola.

Geografija

Kraj leži ob strunjanskem zalivu, v dolinci Strunjanskega potoka in na prisojnih pobočjih griča Ronek (116 m), ki se na severu strmo spušča proti morju in konča z visokim flišnim klifom.

Sestavljajo ga zaselki Karbonar, Marčane, Pretski Grič, Ronek in Sv. Duh. Na koncu zaliva so najmanjše in najsevernejše soline v Jadranu, še delujoče Strunjanske soline. V bližini je manjša laguna, imenovana Štjuža. Gre za edino morsko laguno v Sloveniji.

Krajinski park Strunjan

Glavni članek: Krajinski park Strunjan.

Del območja z naseljem je zaščiten kot Krajinski park.

Laguna Stjuža

Stjuža je edina laguna na slovenski obali. Nekoč je bil to odprt morski zaliv, pred več kot 200 leti so med morjem in zalivom naredili nasip. Danes je laguna povezana z morjem le preko kanala. Ime Stjuža izvira iz italijanske besede chiusa - zaprta. Laguna je zelo plitva. Na gibanje vode vplivata plima in oseka, ni pa valov in morskih tokov. V Stjuži so nekoč gojili ribe, ribogojstvo so opustili že v tridesetih letih 20. stoletja. Na splošno so vse morske lagune na severnem delu Jadranskega morja bile že od nekdaj znane po številnih vrstah ptic in gojenju rib. V blatnih rovih dna lagune živi do 5 cm velik rak imenovan škardobola, znanstveno ime zanj je Upogebia prusilla, ribiči te rake lovijo za vabe pri ribolovu na različne vrste bele ribe. Dno lagune prekriva travnik kolenčaste cimodoceje in prave ter male morske trave. Podvodni travnik je bogat z različnimi vrst rakov, mehkužcev, rib in drugih živali. Laguna je sestavni del Krajinskega parka Strunjan.

Drevored pinij

Ob glavni cesti Koper - Sečovlje stoji drevored pinij. Drevored je star okoli osemdeset ali morda celo devetdeset let, začne se malo pred odcepom na lokalno cesto v Strunjan. Zasajen je bil med letoma 1920 in 1930. S svojimi sto šestnajstimi drevesi je najbolje ohranjen drevored pinij v celotni Sloveniji (z njim se lahko primerja le še nekoliko krajši drevored v Izoli). Strunjanski drevored je zaščiten in ima status naravnega spomenika. V Strunjanu pa je še en drevored pinij. V devetdesetih letih 20. stoletja so v takratnem zdravilišču (sedaj Talaso Strunjan) sprejeli odločitev, da se ob Stjuži od plaže do glavne ceste zasadijo pinije. Tako je nastal kilometer in pol dolg drevored s sto šestimi pinijami, ki sedaj omogoča prijeten sprehod ob morski laguni Stjuža.[4]

Praznik kakija

Praznik kakija leta 2005

Kaki ali zlato jabolko kot mu tudi pravijo, so iz Azije, iz Kitajske in Japonske prinesli v Evropo okoli leta 1870, v slovenski primorski pas pa v prvih desetletjih 20. stoletja. Danes krasi večino vrtov v slovenski Istri. V nasprotju od splošnega prepričanja pa lahko kaki gojimo tudi v notranjosti Slovenije, saj začne spomladi brsteti precej pozno - šele sredi maja.

V strunjanski dolini je skoraj tretjina vseh slovenskih nasadov kakija, da je pridelek obilen in kakovosten pa gre zasluga zlasti blagi klimi in rodovitnim tlom. Idejo za organizacijo praznika kakijev v Strunjanu sta že pred leti dala predsednik Turističnega društva Solinar Franco Giassi in član tega društva Silvano Knez, oba pridelovalca kakijev, ker sta želela tudi širši javnosti predstaviti ta do takrat še dokaj neznan okusni sladki sadež in možnost njegove uporabe v kulinariki. Prireditev poteka vsako leto v mesecu novembru, pri njej poleg aktivnih članov turističnega društva iz Strunjana sodelujeta še Kmetijsko svetovalna služba iz Kopra in Talaso Strunjan.[5]

Promet

V naselju se od magistralne ceste G2-111 (Izola-Sečovlje) odcepi lokalna cesta, speljana mimo Pacuga do Belega Križa v Portorož in Piran.

Glej tudi

Sklici

  1. ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
  2. ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 14156«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. ↑ »Italijanska narodna skupnost : statistični podatki«. Urad Vlade RS za narodnosti. Pridobljeno 26. septembra 2018.
  4. ↑ Kovačič Petrovič, Jasna.Drevored pinij in laguna Stjuža v Strunjanu. Teme Krka. Vrelci zdravja, št.3. september 2011
  5. ↑ Okus jesenskega Strunjana. Teme Krka. Vrelci zdravja, št.3. september 2011

Viri

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Strunjan.
Stub icon

Ta članek o naselju v Sloveniji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Strunjan&oldid=5049745«