Gostota zraka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Gostôta zráka je fizikalna količina kot masa na enoto prostornine ozračja. Kakor zračni tlak se z večanjem nadmorske višine zmanjšuje eksponentno. Na nadmorski višini 2000 m je gostota zraka le še približno 75 % vrednosti ob morski gladini.[1] Na morski gladini in temperaturi 15 °C je gostota zraka približno 1,225 kg/m3 (0,001225 g/cm3) po MSA (mednarodna standardna atmosfera, ISA)

Gostota zraka se spreminja tudi s spreminjanjem temperature ali vlažnosti. Vrednost gostote se z nadmorsko višino hitreje spreminja v mrzlem (gostejšem) zraku, ter počasneje v vročem (redkejšem) zraku. Povprečno temperatura pada linearno z navpičnim temperaturnim gradientom .[1]

Gostota zraka je značilnost, ki se uporablja na mnogih področjih znanosti, kot na primer aeronavtiki,[2][3][4] gravimetriji;[5] industriji prezračevanja zraka,[6] raziskavah ozračja in meteorologiji,[7][8][9] kmetijski tehniki pri modeliranju in sledenju prenosa zemlje, vegetacije in ozračja (modeli SVAT)[10][11][12] in tehniški srenji, ki se ukvarja s stisnjenim zrakom,[13] od industrijskih pripomočkov, procesov segrevanja, sušenja in hlajenja[13] v industriji, kot so hladilni stolpi, vakuumski procesi in procesi globokega vakuuma,[6] visokotlačnih procesih,[6] procesih izgorevanja plinov in lahke nafte,[6][13] ki poganjajo turbinsko gnana letala, generatorje gnane s plinskimi turbinami in grelne peči, ter prezračevanju zraka[6] v globokih rudnikih do vesoljskih kapsul.

Računanje gostote zraka[uredi | uredi kodo]

Odvisnost zračnega tlaka in gostote zraka od nadmorske višine (do 600 km)

Odvisno od merilnih priprav, uporabe, področja strokovnega znanja in potrebne strogosti rezultatov se za računanje gostote zraka uporabljajo različni računski kriteriji in nabori enačb. Ta tema so nekateri primeri izračunov z vključenimi glavnimi spremenljivkami, za vrednosti, predstavljene v teh primerih so pravilno navedene običajne vrednosti. Različne vrednosti se lahko najdejo v drugih virih, kar je odvisno od kriterijev uporabljenih za izračun. Poleg tega je treba biti pozoren na dejstvo, da je zrak zmes plinov in se izračun vedno poenostavi, v večji ali manjši meri značilnosti zmesi in vrednosti za sestavo v skladu s kriteriji za izračun.[2][3][4][5][6][7][8][9][10][11][12][13]

Vpliv temperature na značilnosti zraka pri tlaku 101,325 kPa
temperatura
 
[°C]
hitrost
zvoka
[m/s]
gostota
zraka
[kg/m3]
akustična
impedanca
[Pa·s/m]
+85   0,986  
+80   1,000  
+75   1,014  
+70   1,029  
+65   1,044  
+60   1,060  
+55   1,076  
+50   1,092  
+40   1,127  
+35 351,88 1,1455 403,2
+30 349,02 1,1644 406,5
+25 346,13 1,1839 409,4
+20 343,21 1,2041 413,3
+15 340,27 1,2250 416,9
+10 337,31 1,2466 420,5
+5 334,32 1,2690 424,3
±0 331,30 1,2922 428,0
−5 328,25 1,3163 432,1
−10 325,18 1,3413 436,1
−15 322,07 1,3673 440,3
−20 318,94 1,3943 444,6
−25 315,77 1,4224 449,1
−30      
−35      
−40      

Spremenljivke gostote zraka[uredi | uredi kodo]

Temperatura in tlak[uredi | uredi kodo]

Gostota suhega zraka se lahko izračuna iz splošne plinske enačbe, izražene kot funkcija absolutne temperature in tlaka:

kjer je:

gostota zraka [kg/m3][a]
absolutni tlak [Pa][a]
absolutna temperatura [K][a]
specifična plinska konstanta suhega zraka [J/(kg·K)][a]

Specifična plinska konstanta suhega zraka je 287,057978 J/(kg·K) v enotah SI. Ta količina se lahko malo spreminja glede na molekularno zgradbo zraka na določenem mestu.

Tako je:

Vlažnost (vodna para)[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: vlažnost.

Dodajanje vodne pare zraku ga vlaži in zmanjšuje njegovo gostoto, kar se morda na prvi pogled zdi v nasprotju z intuicijo. To je zaradi tega, ker je molska masa vode (18 g/mol) manjša od molske mase suhega zraka[b] (približno 29 g/mol). Za poljuben plin je pri dani temperaturi in tlaku število prisotnih molekul konstantno za določeno prostornino (Avogadrov zakon). Če se tako vodne molekule (vodne pare) pri dani prostornini dodajo zraku, se mora za enako mero zmanjšati število molekul suhega zraka, da se tlak ali temperatura ne povečata. Zaradi tega se masa na enoto prostornine plina (njegova gostota) povečuje.

Gostoto vlažnega zraka se lahko izračuna kot mešanico idealnih plinov. V tem primeru je delni tlak vodne pare znan kot parni tlak. Na ta način je napaka računanja gostote manjša od 0,2 % v območju od −10 °C do +50 °C. Gostota vlažnega zraka () je:

  [14]

kjer je:

– gostota vlažnega zraka [kg/m³]
delni tlak suhega zraka [Pa]
specifična plinska konstanta suhega zraka, 287,057978 J/(kg·K)
temperatura [K]
– tlak vodne pare [Pa]
– specifična plinska konstanta vodne pare, 461,495 J/(kg·K)
molska masa suhega zraka, 0,028964 kg/mol
– molska masa vodne pare, 0,018016 kg/mol
splošna plinska konstanta, 8,3144621(75) J/(K·mol)
Gibanje helikopterskega rotorja vodi do tlačne razlike med ploskvami zgornjih in spodnjih lopatic, kar omogoča helikopterju letenje. Posledica tlačne razlike je krajevna sprememba gostote zraka, ki je največja na mejni plasti ali pri transoničnih hitrostih.

Tlak vodne pare se lahko izračuna iz parnega tlaka nasičenja in relativne vlažnosti. Pri tem velja:

kjer je:

parni tlak vode
relativna vlažnost
– parni tlak nasičenja

Parni tlak vode nasičenja pri dani temperaturi je parni tlak pri relativni vlažnosti 100 %. Ena od formul za izračun parnega tlaka nasičenja je:[15]

kjer je temperatura v stopinjah Celzija.

Opomba:
* Po tej formuli bo vrednost za tlak v hPa (100 Pa, kar je enakovredno starejši enoti milibar, 1 mbar = 0,001 bar = 0,1 kPa)

Delni tlak suhega zraka je dan z:

Tu je s označen opazovani absolutni tlak.

Nadmorska višina[uredi | uredi kodo]

Standardna atmosfera: p0 = 101,325 kPa, T0 = 288,15 K,  = 1,226 kg/m3

Za izračun gostote zraka kot funkcije nadmorske višine so potrebni dodatni parametri. Navedeni so spodaj skupaj z vrednostmi po mednarodni standardni atmosferi in računani s splošno plinsko konstanto namesto s specifično konstanto za zrak:

– standardni zračni tlak na morski gladini, 101,325 kPa
– standardna temperatura na morski gladini, 288,15 K
– Zemljin težni pospešek, 9,80665 m/s2
stopnja navpičnega padanja temperature, 0,0065 K/m
splošna plinska konstanta, 8,3144621(75) J/(K·mol)
molska masa suhega zraka, 0,0289644 kg/mol

Temperatura na nadmorski višini metrov nad morsko gladino je približno vzeta po naslednji formuli (veljavni le znotraj troposfere):

Zračni tlak na nadmorski višini je dan z:

Gostota se lahko izračuna po molski obliki splošne plinske enačbe:

kjer je:

molska masa
splošna plinska konstanta
absolutna temperatura
absolutni tlak v Pa in ne kot zgoraj v kPa.
Vpliv nadmorske višine na tlak, temperaturo in gostoto zraka
nadmorska
višina
[m]
zračni
tlak
[mbar]
temperatura
 
[°C]
gostota
zraka
[kg/m³]
0 1013 +15,0 1,225
111 1000 +14,3 1,212
988 900 +8,6 1,113
1949 800 +2,6 1,012
16.180 100 -56,5 0,161

Sestava zraka[uredi | uredi kodo]

Sestava zraka za vsak nabor enačb se razlikuje glede na uporabljene vire. V razpredelnici je navedeno nekaj primerov sestave zraka glede na vire. Navkljub majhnih razlik za definicijo vseh formulacij se predvidena molska masa suhega zraka razlikuje, kar je prikazano v razpredelnici. Nekateri primeri niso normalizirani, da bi bila sestava enaka enoti (100 %), in jih je pred uporabo treba normalizirati.

Sestava suhega ozračja po prostornini[▽opomba 1]
plin (in drugo) prostornina[16][▽opomba 2] prostornina po CIPM-2007[5]:151, T1 prostornina po ASHRAE[6]:16, T2.1/2.2 prostornina po Schlatter[17] prostornina po ICAO[18] prostornina po US StdAtm76[19]

Klikni

to

besedilo

za

razširitev

ali

zaprtje

stolpcev

 ppmv[▽opomba 3] percentil  ppmv percentil  ppmv percentil  ppmv percentil  ppmv percentil  ppmv percentil
dušik (N2) 780.800 (78,080 %) 780.848 (78,0848 %) 780.818 (78,0818 %) 780.840 (78,084 %) 780.840 (78,084 %) 780.840 (78,084 %)
kisik (O2) 209.500 (20,950 %) 209.390 (20,9390 %) 209.435 (20,9435 %) 209.460 (20,946 %) 209.476 (20,9476 %) 209.476 (20,9476 %)
argon (Ar) 9.340 (0,9340 %) 9.332 (0,9332 %) 9.332 (0,9332 %) 9.340 (0,9340 %) 9.340 (0,9340 %) 9.340 (0,9340 %)
ogljikov dioksid (CO2) 397,8 (0,03978 %) 400 (0,0400 %) 385 (0,0385 %) 384 (0,0384 %) 314 (0,0314 %) 314 (0,0314 %)
neon (Ne) 18,18 (0,001818 %) 18,2 (0,00182 %) 18,2 (0,00182 %) 18,18 (0,001818 %) 18,18 (0,001818 %) 18,18 (0,001818 %)
helij (He) 5,24 (0,000524 %) 5,2 (0,00052 %) 5,2 (0,00052 %) 5,24 (0,000524 %) 5,24 (0,000524 %) 5,24 (0,000524 %)
metan (CH4) 1,81 (0,000181 %) 1,5 (0,00015 %) 1,5 (0,00015 %) 1,774 (0,0001774 %) 2 (0,0002 %) 2 (0,0002 %)
kripton (Kr) 1,14 (0,000114 %) 1,1 (0,00011 %) 1,1 (0,00011 %) 1,14 (0,000114 %) 1,14 (0,000114 %) 1,14 (0,000114 %)
vodik (H2) 0,55 (0,000055 %) 0,5 (0,00005 %) 0,5 (0,00005 %) 0,56 (0,000056 %) 0,5 (0,00005 %) 0,5 (0,00005 %)
didušikov oksid (N2O) 0,325 (0,0000325 %) 0,3 (0,00003 %) 0,3 (0,00003 %) 0,320 (0,0000320 %) 0,5 (0,00005 %) - -
ogljikov monoksid (CO) 0,1 (0,00001 % ) 0,2 (0,00002 %) 0,2 (0,00002 %) - - - - - -
ksenon (Xe) 0,09 (0,000009 %) 0,1 (0,00001 %) 0,1 (0,00001 %) 0,09 (0,000009 %) 0,087 (0,0000087 %) 0,087 (0,0000087 %)
dušikov dioksid (NO2) 0,02 (0,000002 %) - - - - - - do 0,02 do (0,000002 %) - -
jod (I2) 0,01 (0,000001%) - - - - - - do 0,01 do (0,000001 %) - -
amonijak (NH3) sledi sledi - - - - - - - - - -
žveplov dioksid (SO2) sledi sledi - - - - - - do 1,00 do (0,0001 %) - -
ozon (O3) 0,02 do 0,07

[▽opomba 4]

(2 do 7 · 10−6 %)

[▽opomba 4]

- - - - 0,01 do 0,10

[▽opomba 4]

(1 do 10 · 10−6%)

[▽opomba 4]

do 0,02 / 0,07

[▽opomba 4] [▽opomba 5]

do (2 / 7 · 10−6%)

[▽opomba 4] [▽opomba 5]

- -
sledi do 30 ppm [▽opomba 6] (----) - - - - 2,9 (0,00029 %) - - - - - -
skupno suhi zrak (zrak) 1.000.065,265 (100,0065265 %) 999.997,100 (99,9997100 %) 1.000.000,000 (100,0000000 %) 1.000.051,404 (100,0051404 %) 999.998,677 (99,9998677 %) 1.000.080,147 (100,0080147 %)
ni vključeno v zgornje suho ozračje:
vodna para (H2O) ~0,25 % po masi čez polno ozračje, krajevno 0,001 %–5 % po prostornini.[20] ~0,25 % po masi čez polno ozračje, krajevno 0,001 %–5 % po prostornini.[20]
  1. ▽Koncentracija pripada troposferi
  2. ▽Vsota Nasine skupne vrednosti ni točno enaka 100 % zaradi zaokroževanja in negotovosti. Za normalizacijo je treba N2 zmanjšati za približno 51,46 ppmv in O2 za približno 13,805 ppmv.
  3. ▽ppmv: ppm po prostornini (opomba: prostorninski delež je enak molskemu deležu le za idealni plin, glej prostornina (termodinamika))
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 ▽Vrednosti se ne upoštevajo za izračun skupnega suhega zraka
  5. 5,0 5,1 ▽(O3) koncentracija do 0,07 ppmv (7 · 10−6%) poleti in do 0,02 ppmv (2 · 10−6%) pozimi
  6. ▽Prilagoditveni faktor vrednosti prostorninske sestave (vsota vseh plinov v sledeh pod (CO2) in prilagoditve za 30 ppmv)

Raba v meteorologiji[uredi | uredi kodo]

V meteorologiji se pogosto rabi tudi obratna vrednost gostote zraka in opisuje velikost kot specifična prostornina :

Modeli ozračij[uredi | uredi kodo]

Homogeno ozračje
Izotermno ozračje
  • višinska enačba:
Realno ozračje
,
  • enačba realnega ozračja:
  • višinska enačba:

Primerjava z drugimi plini[uredi | uredi kodo]

Gostote plinov pri tlaku 101,325 kPa[c][27]
plin
 
 
form.
 
 
model
 
 
M
[kg/kmol]
 
r
[J/(kg·K)]
 
gostota
[kg/m³]
0 °C 15 °C 20 °C 25 °C
zrak     28,9644 287,05797807 1,29225 1,22498 1,20408 1,18389
1-buten C4H8 12 12 56,10632 148,19118595 2,50319 2,37288 2,33241 2,29329
acetilen C2H2 4 4 26,03728 319,32913499 1,16165 1,10118 1,08240 1,06425
amonijak NH3 4 4 17,03052 488,20952619 0,75982 0,72026 0,70798 0,69611
argon Ar 1 1 39,948 208,13212426 1,78228 1,68950 1,66069 1,63284
arzin AsH3 5 5 77,94542 106,67030981 3,47754 3,29651 3,24028 3,18594
benzen C6H6 12 12 78,11 106,44555243
bromometan CH3Br 5 5 94,93852 87,57733004 4,23569 4,01519 3,94671 3,88052
butan C4H10 14 14 58,1222 143,05140033 2,59312 2,45814 2,41621 2,37569
dician C2N2 4 4 52,0348 159,78656784
didušikov oksid N2O 3 3 44,0125 188,91137972 1,96362 1,86140 1,82965 1,79897
didušikov trioksid N2O3 5 5 76,01 109,38642415
difluorometan CH2F2 5 5 52,0233864 159,82162399 2,32103 2,20020 2,16267 2,12641
diklorodifluorometan CCl2F2 5 5 120,9135064 68,76371671 5,39456 5,11374 5,02652 4,94222
diklorofluorometan CHCl2F 5 102,9230432 80,78329052 1,366
dimetil eter C2H6O 9 46,06844 180,48065226 1,59
dušik N2 2 2 28,0134 296,80303355 1,24982 1,18476 1,16455 1,14502
dušikov monoksid NO 2 2 30,0061 277,09239455 1,33872 1,26903 1,24739 1,22647
etan C2H6 8 8 30,06904 276,51238949 1,34153 1,27170 1,25001 1,22904
eten C2H4 6 6 28,05316 296,38237190 1,25159 1,18644 1,16620 1,14665
etilklorid C2H5Cl 8 8 64,51 128,88640676
fluor F2 2 2 37,9968064 218,82002431 1,69523 1,60698 1,57957 1,55308
fluorometan CH3F 5 5 34,0329232 244,30643384 0,5786
fluoroform CHF3 5 5 70,0138496 118,75453425 3,12367 2,96106 2,91056 2,86175
fosfin PH3 4 4 33,997582 244,56039550 1,51680 1,43784 1,41332 1,38962
helij He 1 1 4,002602 2077,26426460 0,17858 0,16928 0,16639 0,16360
izobutan C4H10 14 14 58,1222 143,05140033 2,59312 2,45814 2,41621 2,37569
kisik O2 2 2 31,9988 259,83668450 1,42763 1,35331 1,33023 1,30792
klor Cl2 2 2 70,906 117,26034609 3,16347 2,99880 2,94765 2,89822
klorodifluorometan CHClF2 5 5 86,4684464 96,15602507 3,85779 3,65697 3,59460 3,53432
klorov dioksid ClO2 3 3 67,4518 123,26523681 2,85271 2,80405 2,75703
kripton Kr 1 1 83,798 99,22029285 3,73865 3,54403 3,48358 3,42516
ksenon Xe 1 1 131,293 63,32753536 5,85764 5,55272 5,45801 5,36648
metan CH4 5 5 16,04246 518,27849968 0,71574 0,67848 0,66690 0,65572
metilamin CH5N 7 7 31,0571 267,71534045 1,38561 1,31348 1,29108 1,26943
metilklorid CH3Cl 5 5 50,48752 164,68351189 2,25250 2,13525 2,09883 2,06363
neon Ne 1 1 20,1797 412,02109546 0,90032 0,85345 0,83889 0,82483
nitrozil klorid ClNO 3 3 65,4591 127,01766599 2,92046 2,76843 2,72121 2,67558
ogljikov dioksid CO2 3 3 44,0095 188,92425726 1,96349 1,86127 1,82953 1,79885
ogljikov monoksid CO 2 2 28,0101 296,83800129 1,24967 1,18462 1,16441 1,14489
ozon O3 3 3 47,9982 173,22445633 2,14144 2,02997 1,99534 1,96188
propadien C3H4 7 7 40,07 207,49843025 1,78772 1,69466 1,66576 1,63782
propan C3H8 11 7 44,09562 188,55528281 1,96733 1,86492 1,83311 1,80237
propen C3H6 9 9 42,07974 197,58824793 1,87739 1,77966 1,74931 1,71997
propin C3H4 7 7 40,06386 207,53023049 0,53
radon Rn 1 1 222,0176 37,44956301 9,90532 9,38969 9,22954 9,07476
tetrafluorometan CF4 5 5 88,0043128 94,47789359 3,92632 3,72193 3,65844 3,59709
triklorofluorometan CCl3F 5 5 137,37 60,52603989
vinil bromid C2H3Br 106,95 77,74158111
vinil klorid C2H3Cl 6 6 62,498 133,03565074 0,9106
vodik H2 2 2 2,01588 4124,4826577 0,089939 0,08526 0,08380 0,08240
vodikov bromid HBr 2 2 80,91194 102,75939620 3,60989 3,42197 3,36361 3,30720
vodikov jodid HI 2 2 127,904 65,00548927
vodikov klorid HCl 2 2 36,46 228,04339276 1,62666 1,54199 1,51569 1,49027
vodikov sulfid H2S 3 3 34,08088 243,96265883 1,52052 1,44137 1,41678 1,39302
zemeljski plin 0,68
žveplov dioksid SO2 3 2 64,0638 129,78409180 2,85821 2,70942 2,66321 2,61855

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 V sistemu enot SI. Lahko pa se rabijo tudi kakšne druge enote.
  2. Kakor je suhi zrak mešanica plinov, je njegova molska masa vsota molskih mas komponent.
  3. V novejšem času se v razpredlnicah, sploh za standardne pogoje namesto tega tlaka navaja tlak 100 kPa.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Rakovec idr. (2009), str. 19.
  2. 2,0 2,1 Olson (2000).
  3. 3,0 3,1 ICAO, Manual of the ICAO Standard Atmosphere (extended to 80 kilometres (262 500 feet)), Doc 7488-CD, Third Edition, 1993, ISBN 92-9194-004-6.
  4. 4,0 4,1 Grigorie idr. (2010).
  5. 5,0 5,1 5,2 Picard idr. (2008).
  6. 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 6,5 6,6 Herrmann; Kretzschmar; Gatley (2009).
  7. 7,0 7,1 Martins; Guarnieri; Pereira (2007).
  8. 8,0 8,1 Andrade idr. (2009).
  9. 9,0 9,1 Marshall; Plumb (2008).
  10. 10,0 10,1 Pollacco; Mohanty (2012).
  11. 11,0 11,1 Shin; Mohanty; Ines (2013).
  12. 12,0 12,1 Saito; Šimůnek; Mohanty (2006).
  13. 13,0 13,1 13,2 13,3 Perry; Chilton (1973).
  14. Shelquist (2015).
  15. Shelquist (2009).
  16. Delni viri za vrednosti: osnovne sestavine: Nasa earth factsheet, (posodobljeno 2014-03). Ogljikov dioksid: NOAA Earth System Research Laboratory, (uposodobljeno 2014-03). Metan in didušikov oksid: The NOAA Annual greenhouse gas index(AGGI) Greenhouse gas-Figure 2, (posodobljeno).
  17. Schlatter (2009), str. 15, T2.
  18. ICAO, Manual of the ICAO Standard Atmosphere (razširjeno na 80 km), Doc 7488-CD, Third Edition, (1993), ISBN 92-9194-004-6. str. E-x tabela B
  19. U.S. Committee on Extension to the Standard Atmosphere (COESA) (1976) U.S. Standard Atmosphere, 1976 str. 03 tabela 3
  20. 20,0 20,1 Wallace; Hobbs (2006), § 1.
  21. "Gases - Densities". The Engineering ToolBox (angleščina). Pridobljeno dne 2015-09-09. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Andrade, R. G.; Sediyama, G. C.; Batistella, M.; Victoria, D. C.; da Paz, A. R.; Lima, E. P.; Nogueira, S. F. (2009), Mapeamento de parâmetros biofísicos e da evapotranspiração no Pantanal usando técnicas de sensoriamento remoto 
  • Grigorie, T.L.; Dinca, L.; Corcau, J-I.; Grigorie, O. (2010), Aircrafts’ [sic] Altitude Measurement Using Pressure Information:Barometric Altitude and Density Altitude 
  • Herrmann, S.; Kretzschmar, H.-J.; Gatley, D. P. (2009), ASHRAE RP-1485 Final Report Thermodynamic Properties of Real Moist Air,Dry Air, Steam, Water, and Ice 
  • Karner, Peter (2006-01-31), Teorija letenja (PDF) 
  • Marshall, John; Plumb, R. Alan (2008), Atmosphere, ocean, and climate dynamics: an introductory text, COBISS 1538704095, ISBN 978-0-12-558691-7 
  • Martins, F. R.; Guarnieri, R. A.; Pereira, E. B. (2007), O aproveitamento da energia eólica (The wind energy resource) 
  • Olson, Wayne M. (2000), AFFTC-TIH-99-01, Aircraft Performance Flight 
  • Perry, Robert H.; Chilton, Cecil H., ur. (1973), Chemical Engineers’ Handbook (5. izd.), McGraw-Hill, COBISS 1855237, ISBN 0-07-049478-9 
  • Picard, A.; Davis, R.S.; Glaser, M.; Fujii, K. (2008), "Revised formula for the density of moist air (CIPM-2007)", Metrologia 45 (2): 149–155, doi:10.1088/0026-1394/45/2/004 
  • Pollacco, Joseph A. P.; Mohanty, Binayak P. (2012), "Uncertainties of Water Fluxes in Soil-Vegetation-Atmosphere Transfer Models: Inverting Surface Soil Moisture and Evapotranspiration Retrieved from Remote Sensing", Vadose Zone Journal 11 (3), doi:10.2136/vzj2011.0167 
  • Rakovec, Jože; Žagar, Mark; Bertalanič, Renato; Cedilnik, Jure; Gregorič, Gregor; Skok, Gregor; Žagar, Nedjeljka (2009), Vetrovnost v Sloveniji, Založba ZRC, COBISS 248250112, ISBN 978-961-254-160-6 
  • Saito, Hirotaka; Šimůnek, Jiri; Mohanty, Binayak P. (2006), "Numerical Analysis of Coupled Water, Vapor, and Heat Transport in the Vadose Zone", Vadose Zone Journal 5 (2): 784–800, doi:10.2136/vzj2006.0007 
  • Schlatter, Thomas W. (2009), Atmospheric Composition and Vertical Structure 
  • Shelquist, Richard (2009), Algorithms, Comparisons and Source References by Schlatter and Baker (angleščina), pridobljeno dne 2015-09-09 
  • Shelquist, Richard (2015), Equations - Air Density and Density Altitude (angleščina), pridobljeno dne 2015-09-09 
  • Shin, Yongchul; Mohanty, Binayak P.; Ines, Amor V. M. (2013), "Estimating Effective Soil Hydraulic Properties Using Spatially Distributed Soil Moisture and Evapotranspiration", Vadose Zone Journal 12 (3), doi:10.2136/vzj2012.0094 
  • Strnad, Janez (2001), "Tlak pojema z višino" (PDF), Presek 29 (3): 162–167, COBISS 11321177 
  • Wallace, John M.; Hobbs, Peter V. (2006), Atmospheric Science; An Introductory Survey (2. izd.), Elsevier, ISBN 978-0-12-732951-2 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]