Izobutan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Izobutan
Skeletal formula of isobutane
Skeletal formula of isobutane with all implicit carbons shown, and all explicit hydrogens added
Ball and stick model of isobutane
Spacefill model of isobutane
IUPAC-ime 2-Methylpropane[1]
Identifikatorji
Številka CAS 75-28-5
PubChem 6360
EINECS število 200-857-2
UN število 1969
KEGG D04623
ChEBI 30363
RTECS število TZ4300000
SMILES
Beilstein 1730720
Gmelin 1301
ChemSpider 6120
Lastnosti
Molekulska formula C4H10
Molska masa 58,12 g mol−1
Videz Colorless gas
Vonj Odorless
Gostota 2.51 mg mL−1 (at 15 °C, 100 kPa)
Tališče

-233--33 °C, 40-240 K, -388--28 °F

Vrelišče

-13--9 °C, 260-264 K, 8-16 °F

Parni tlak 204.8 kPa (at 21 °C)
kH 8.6 nmol Pa−1 kg−1
Termokemija
Standardna tvorbena
entalpija
ΔfHo298
−134.8–−133.6 kJ mol−1
Standardna sežigna
entalpija
ΔcHo298
−2.86959–−2.86841 MJ mol−1
Specifična toplota, C 96.65 J K−1 mol−1
Nevarnosti
Varnostni list praxair.com
EU klasifikacija Very Flammable F+
EU Index 601-004-00-0
NFPA 704
NFPA 704.svg
4
1
0
 
R-stavki R12
S-stavki (S2), S16
Plamenišče -83 °C
Temperatura
samovžiga
460 °C
Meje eksplozivnosti
1.4–8.3%
Sorodne snovi
Sorodno alkane Isopentane
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Izobutan (i-butan), znan tudi kot metilpropan, je kemična spojina s formulo C4H10, izomer butana. To je najenostavnejši alkan s terciarnim ogljikom. Zaskrbljenost nad tanjšanjem ozonskega plašča zaradi freonov je vodila k povečani uporabi izobutana kot plina za hladilne sisteme, zlasti v domačih hladilnikih in zamrzovalnikih ter za potisni plin v sprejih. Če se uporablja kot hladilno ali potisno sredstvo, je izobutan znan tudi kot R-600a. Nekateri prenosni hladilniki uporabljajo mešanico izobutana in propana, običajno v razmerju 80:20. Izobutan se uporablja tudi kot surovina v kemični industriji, na primer v sintezi izooktana.[2]

Njegova številka je ZN UN 1969. Izobutan je R skupina za aminokislino levcinom.

Nomenklatura[uredi | uredi kodo]

Izobutan je ime, ki ga je Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (IUPAC) v svojih 1993 Priporočila za nomenklaturo iz organske kemije.[3] Ker je najdaljša neprekinjena veriga v izobutan dolga le tri atome ogljika, sistematično ime je 2-metilpropan. Število (2 -) ni potrebna, ker je mogoča le v metilpropanu.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Izobutan se uporablja kot hladilno sredstvo.[4] Uporaba v hladilnikih se je začela leta 1993, ko je Greenpeace predstavil projekt Greenfreeze v sodelovanju z nemškim podjetjem Foron.[5] Mešanice s čistim, suhim »izobutanom« (R-600a) imajo zanemarljiv vpliv na tanjšanje ozonskega plašča in zelo nizek potencial za globalno segrevanje (3,3-kratna vrednost ogljikovega dioksida) in lahko služijo kot funkcionalen nadomestek R-12, R-22, R-134a in drugih klorofluoroogljkovodikov ali fluorirani ogljikovodikov kot posrednikov v konvencionalni nepremični opremi za hlajenje in klimatizacijo.

V Chevron Phillips uporabljajo postopek za izdelavo polietilena velike gostote (HDPE), kjer se izobutan uporablja kot razredčilo.[6]

Izobutan se uporablja tudi za ustvarjanje pritiska v pločevinkah.

Uporaba kot hladilno sredstvo[uredi | uredi kodo]

Izobutan je eksploziven. Uporaba izobutana kot hladilno sredstvo v domačih hladilnikih je potencialno nevarno. O več eksplozijah hladilnika so poročali v Združenem kraljestvu; sumijo, da jih je povzročilo uhajanje izobutana v hladilniku, ki ga je vnela iskra na električni napeljavi.[7][8][9][10][11][12][13][14]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "ISOBUTANE - Compound Summary". PubChem Compound. USA: National Center for Biotechnology Information. 16 September 2004. Identification and Related Records. Pridobljeno dne 5 March 2012. 
  2. ^ Patent Watch, July 31, 2006.
  3. ^ Panico, R.; & Powell, W. H. (Eds.) (1994). A Guide to IUPAC Nomenclature of Organic Compounds 1993. Oxford: Blackwell Science. ISBN 0-632-03488-2.  http://www.acdlabs.com/iupac/nomenclature/93/r93_679.htm
  4. ^ "European Commission on retrofit refrigerants for stationary applications" (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2008-07-19. Pridobljeno dne 2010-10-29. 
  5. ^ Stafford, Edwin R.; Hartman, Cathy L. (2001). "Greenpeaces Greenfreeze Campaign Hurdling Competitive Forces in the Diffusion of Environmental Technology Innovation". V Green, Ken; Groenewegen, Peter; Hofman, Peter S. Springer Science+Business Media. str. 107–132. ISBN 9780792368045.  Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  6. ^ Predloga:Ullmann
  7. ^ Bingham, John (September 1, 2009). "Exploding fridges: ozone friendly gas theory for mystery blasts". The Daily Telegraph (London). Pridobljeno dne May 5, 2010. 
  8. ^ "U.S. EPA hydrocarbon-refrigerants FAQ". Epa.gov. Pridobljeno dne 2010-10-29. 
  9. ^ "MACS bulletin: hydrocarbon refrigerant usage in vehicles" (PDF). Pridobljeno dne 2010-10-29. 
  10. ^ "Society of Automotive Engineers hydrocarbon refrigerant bulletin". Sae.org. 2005-04-27. Pridobljeno dne 2010-10-29. 
  11. ^ "Saskatchewan Labour bulletin on hydrocarbon refrigerants in vehicles". Labour.gov.sk.ca. 2010-06-29. Pridobljeno dne 2010-10-29. 
  12. ^ "Queensland (Australia) government warning on hydrocarbon refrigerants" (PDF). Energy.qld.gov.au. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2008-12-17. Pridobljeno dne 2010-10-29. 
  13. ^ "New South Wales (Australia) Parliamentary record, 16 October 1997". Parliament.nsw.gov.au. 1997-10-16. Pridobljeno dne 2010-10-29. 
  14. ^ "New South Wales (Australia) Parliamentary record, 29 June 2000". Parliament.nsw.gov.au. Pridobljeno dne 2010-10-29. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]