Bromometan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Brommetan
Imena
IUPAC ime
Bromomethane for synthesis
Sistematično ime
Bromometan
Druga imena
Metilbromid, Monobromometan, Halon 1001, Curafume, Embafume, R-40 B1, UN 1062
Identifikatorji
3D model (JSmol)
ECHA InfoCard 100.000.740
EC število
  • 200-813-2
RTECS število
  • PA4900000
Lastnosti
CH3Br
Molska masa 94,94g/mol
Videz brezbarven plin
Gostota 1,730 g/cm3 (0 °C, tekočina), 3,974 g7l (20 °C, plin)
Tališče -93,0 °C
Vrelišče 3,56 °C
(20 °C) 17,5 g/l
log P 1,19
Parni tlak 1900hPa (20 °C)
Nevarnosti
R-stavki (zastarelo) R23/25-36/38-40-48/20-50-59
S-stavki (zastarelo) S15-27-36/39-38-45-59-61
NFPA 704 (diamant ognja)
Flammability code 1: Must be pre-heated before ignition can occur. Flash point over 93 °C (200 °F). E.g. canola oilHealth code 3: Short exposure could cause serious temporary or residual injury. E.g. chlorine gasReactivity code 0: Normally stable, even under fire exposure conditions, and is not reactive with water. E.g. liquid nitrogenSpecial hazards (white): no codeNFPA 704 four-colored diamond
1
3
0
Plamenišče <-30 °C
Meje eksplozivnosti
spodnja 8,6 Vol%,

zgornja 20 Vol%

Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C [77 °F], 100 kPa).
Sklici infopolja

Bromometan (molekulska formula: CH3Br) je organska kemijska spojina, splošno znana kot metilbromid. Je plin brez barve in brez vonja, ki je strupen in zdravju škodljiv, zlasti pri vdihavanju in zaužitju. Lahko povzroči trajne okvare zdravja.

Snov je praktično negorljiva. V primeru požara se lahko tvorijo zdravju škodljivi plini ali hlapi. V primeru požara se lahko razvije: vodikov bromid.

Tališče snovi je pri -93,0 °C, vrelišče pri 3,56 °C, plamenišče pri 535 °C in vnetišče: <-30 °C.

Toksikološki podatki[uredi | uredi kodo]

Akutna strupenost

LD50 (oral, pri podganah): 214 mg/kg LC50 (z vdihavanjem, pri podganah): 405 ppm(V)/4h

Subakutna do kronična strupenost

Možna rakotvornost zahteva nadaljnje razjasnitve. Možni mutageni učinki pri človeku. Poškodbe genetskega materiala v somatskih celicah pri človeku in živalih so dokazane.

Nadaljnji toksikološki podatki

Pri vdihavanju snovi so prisotni naslednji simptomi oz. posledice: pljučni edem, pljučnica, cianoza, motnje centralnega živčevja (glavobol, slabost, krči), narkotični učinek, smrt. Simptomi v: pljuča, jetra, ledvice. Latentni čas do nastopa učinkov. Po stiku s snovjo: Opekline: sluznica, oči, koža. Nevarnost absorpcije preko kože.

Ekotoksičnost

Snov ima toksičen učinek na ribe in plankton in je verjetno obstojen v vodi. Lahko povzroči dolgotrajne škodljive učinke na vodno okolje. Snov je nevarna za ozonsko plast, hkrati pa obstaja nevarnost tvorbe strupenih, jedkih in eksplozivnih mešanic nad vodno površino. Tvori strupene mešanice z vodo, ne glede na razredčitev.

Strupenost za ribe: P.reticulata LC50: 1,0 mg/l/96h L.macrochirus LC50: 4,18mg/l/96h; Strupenost za dafnije: Daphnia magna EC50: 2,6mg/l/96h;

Glej tudi[uredi | uredi kodo]