Bromometan

Brommetan
Imena
	IUPAC ime Bromomethane for synthesis
	Sistematično ime Bromometan
	Druga imena Metilbromid, Monobromometan, Halon 1001, Curafume, Embafume, R-40 B1, UN 1062
Identifikatorji
Številka CAS	74-83-9;
3D model (JSmol)	Interaktivna slika;
ECHA InfoCard	100.000.740
EC število	200-813-2;
RTECS število	PA4900000;
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID8020832 ;
	InChI InChI=1/CH3Br7c1-2/h1H3;
	SMILES CBR;
Lastnosti
Kemijska formula	CH3Br
Molska masa	94,94g/mol
Videz	brezbarven plin
Gostota	1,730 g/cm3 (0 °C, tekočina), 3,974 g7l (20 °C, plin)
Tališče	-93,0 °C
Vrelišče	3,56 °C
Topnost v vodi	(20 °C) 17,5 g/l
log P	1,19
Parni tlak	1900hPa (20 °C)
Nevarnosti
R-stavki (zastarelo)	R23/25-36/38-40-48/20-50-59
S-stavki (zastarelo)	S15-27-36/39-38-45-59-61
NFPA 704 (diamant ognja)	1 3 0
Plamenišče	<-30 °C
Meje eksplozivnosti;	spodnja 8,6 Vol%, zgornja 20 Vol%
	Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C [77 °F], 100 kPa).
	Sklici infopolja

Bromometan (molekulska formula: CH₃Br) je organska kemijska spojina, splošno znana kot metilbromid. Je plin brez barve in brez vonja, ki je strupen in zdravju škodljiv, zlasti pri vdihavanju in zaužitju. Lahko povzroči trajne okvare zdravja.

Snov je praktično negorljiva. V primeru požara se lahko tvorijo zdravju škodljivi plini ali hlapi. V primeru požara se lahko razvije: vodikov bromid.

Tališče snovi je pri -93,0 °C, vrelišče pri 3,56 °C, plamenišče pri 535 °C in vnetišče: <-30 °C.

Toksikološki podatki[uredi | uredi kodo]

Akutna strupenost

LD₅₀ (oral, pri podganah): 214 mg/kg LC₅₀ (z vdihavanjem, pri podganah): 405 ppm(V)/4h

Subakutna do kronična strupenost

Možna rakotvornost zahteva nadaljnje razjasnitve. Možni mutageni učinki pri človeku. Poškodbe genetskega materiala v somatskih celicah pri človeku in živalih so dokazane.

Nadaljnji toksikološki podatki

Pri vdihavanju snovi so prisotni naslednji simptomi oz. posledice: pljučni edem, pljučnica, cianoza, motnje centralnega živčevja (glavobol, slabost, krči), narkotični učinek, smrt. Simptomi v: pljuča, jetra, ledvice. Latentni čas do nastopa učinkov. Po stiku s snovjo: Opekline: sluznica, oči, koža. Nevarnost absorpcije preko kože.

Ekotoksičnost

Snov ima toksičen učinek na ribe in plankton in je verjetno obstojen v vodi. Lahko povzroči dolgotrajne škodljive učinke na vodno okolje. Snov je nevarna za ozonsko plast, hkrati pa obstaja nevarnost tvorbe strupenih, jedkih in eksplozivnih mešanic nad vodno površino. Tvori strupene mešanice z vodo, ne glede na razredčitev.

Strupenost za ribe: P.reticulata LC₅₀: 1,0 mg/l/96h L.macrochirus LC₅₀: 4,18mg/l/96h; Strupenost za dafnije: Daphnia magna EC₅₀: 2,6mg/l/96h;

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

seznam nevarnih snovi

Ta članek o kemiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.