Slovenska vojna partizanska bolnica Franja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje
 Da bo članek zadostoval slogovnim smernicam Wikipedije, ga bo treba urediti.
Urediti ga je potrebno zaradi naslednjega razloga: razporeditve besedila.
O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka in/ali zamenjate oznako z določnejšo.
Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom, pri prvih korakih tudi z Uvodom in Vadnico.
Ob vhodu v bolnišnico Franjo
Slovenska vojna partizanska bolnica Franja

Slovenska vojna partizanska bolnica Franja (kratica SVPB-F; 536 m) je bila bolnišnica, ki je med 2. svetovno vojno od začetka zime 1943 do maja 1945 delovala blizu vasi Dolenji Novaki pri Cerknem v težko dostopni soteski Pasice. Imenuje se po dr. Franji Bojc Bidovec, zdravnici te bolnišnice. Zgrajena je bila za zdravljenje ranjencev in težjih bolnikov na območju 9. korpusa slovenske partizanske vojske. Bolnišnica je bila organizirana v več manjših oddelkov v ožji in širši okolici, v času delovanja se je v njej zdravilo okoli 1000 borcev in drugih ljudi. V Sloveniji je bilo še okoli 120 vojnih bolnišnic, ki so bile izvrstno skrite v raznih jamah, kotlinah, gozdovih in grapah.

V spomin na bolnišnico se vsakoletno odvija kolesarski maraton Franja, ki se začne in konča v Ljubljani.

Hud naliv 18. septembra 2007 je, po podatkih Cerkljanskega muzeja, z udarom vode popolnoma uničil 14 izmed 16 barak bolnišnice Franje. Oskrbnik, ki je bil v času neurja v bolnici, pa se je komaj rešil.[1][2] Na originalni lokaciji sta ostali baraki 1 (za ranjence in bunker) in 9 (baraka za ranjence in mizarska delavnica).

Vsebina

[uredi] Objekti

Pregled objektov

Objekti na področju bolnišnice so označeni s številkami, nekateri izmed njih služijo le oskrbi:

  1. Baraka za ranjence in bunker
  2. Izolirnica
  3. Operacijska baraka
  4. Baraka za zdravnike
  5. Baraka za rentgen
  6. Shramba za nosila
  7. Kuhinja
  8. Baraka za ranjence in jedilnica
  9. Baraka za ranjence, skladišče in mizarska delavnica
  10. Baraka za osebje
  11. Kopalnica in pralnica
  12. Invalidski dom
  13. Rezervoar
  14. Električna centrala
  15. Objekt za zakopavanje udov
  16. Bunker nad sotesko Pasice

[uredi] Zgodovina

Bolnišnica Franja je prvič začela delovati 23. decembra 1943, ko je prejela v oskrbo 7 ranjencev. Aprila 1944 so nemške patrulje prvič napadle bolnico, ranjenci in osebje se je umaknilo, vendar se po le nekaj mesecih ponovno naselilo. Po napadu je delovala vse do osvoboditve, čeprav je bila med tem (24. marca 1945) ponovno napadena. 5. maja 1945 so ranjenci in osebje zapustili bolnišnico in sotesko - od tega časa dalje je služila kot zgodovinski spomenik in turistična atrakcija. Bolnišnica Franja je bila ena redkih dobro ohranjenih partizanskih bolnišnic iz časa 2. svetovne vojne v Sloveniji. Zasluge za nemoteno obratovanje bolnišnice gredo vaščanom, ki so pridno skrivali bolnišnico pred okupatorji ter nosili hrano (kuhinja je bila zadnja zgrajena baraka v bolnišnici). Ranjencem so pred potjo v bolnišnico zavezali oči, da bi kasneje ob morebitnem mučenju okupatorjev ne mogli izdati podatkov o lokaciji. Graditelji bolnišnice so sprva načrtovali le nekaj barak, izkazalo pa se je, da so bile potrebe oskrbe ranjencev mnogo večje. Vsakič ko so se odpravili po poti do bolnišnice so za sabo vedno »razmetali« in s tem zakrili sledi. Večina poti v Franjo pa teče ob potoku Čerinščica.

Bolnišnico je sestavljalo 13 barak, ki pa niso bile enako velike in seveda niso služile enakemu namenu. Imeli so več barak za ranjence, barako za zdravnike, barako za osebje, invalidski dom, sobo za komisarje, kopalnico, mizarsko delavnico, operacijsko sobo, izolirnico, kuhinjo (zadnja baraka), barako za rentgen itd. V večini barak so bila nosila in peč.

Amputirane telesne ude (roke, noge, prste) so vkopali v jamo, mrtve ljudi pa so v preprostih krstah pokopali, poleg njih so v krsto položili steklenico s podatki (ime, priimek, morda tudi datum rojstva in smrti ter vzrok smrti). Kasneje so jih pokopali na vaškem pokopališču. V bolnišnici so izdajali tudi svoje glasilo Bolniški list. Čeprav je bila bolnišnica Franja slovenska vojna bolnica, so se v njej zdravili tudi Italijani, Francozi, Rusi, Poljaki, dva Američana in en Avstrijec, kar izpričuje spoštovanje Ženevske konvencije, saj so bili (vsaj v tistem času) Italijani in Avstrijci zavezniki Nemcev. 52 let po vojni, t.j. leta 1997, je Ameriško združenje letalcev-vojnih veteranov podelilo Partizanski bolnici Franja priznanje za pomoč in zdravljenje njihovega člana Harolda Adamsa.

[uredi] Galerija

Izolirnica (desno) in operacijska baraka (levo)

Soba za ranjence

Potok Čerinščica, desno objekt za zdravnike

Operacijska miza

Rentgen

Soba za osebje

Invalidski dom

Pot do bolnišnice

[uredi] Glej tudi

[uredi] Viri

  1. ^ http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20070918_3105804.php
  2. ^ http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,35,240215

[uredi] Zunanje povezave

Znak Commons
Wikimedijina Zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi: Slovenska vojna partizanska bolnica Franja
 Portal Vojaštvo
Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_vojna_partizanska_bolnica_Franja«