Jožef Pustai
 |
Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
Jožef Pustai (resnično ime je Jožef Pozderec, madžarsko Pusztai József) je slovenski pisatelj, pesnik, novinar, učitelj in kantor na Ogrskem. * Beltinci, 26. januar, 1864; † Beltinci, 13. februar, 1934. Njegov psevdonim je Tibor Andorhegyi.
Rodil se je v Slovenski krajini (danes Prekmurje in Porabje), v Zalski županiji, njegovi starši so bili Janoš Pozderec in Franciška Nemec. Svoje ime je pomadžarjeval za Pusztai. V Beltincih je hodil v osnovno šolo, potem študiral učiteljstvo v Čakovcu, v Međimurju. Študiral je tudi na Pečuju (Pécs) kjer dobil diplomo, govoril hrvaški, nemški in verjetno tudi slovenski knjižni jezik.
Do leta 1889 je delal v Őrségu, v vasi Szőce, potem v Martjancih do leta 1919, kot učitelj in kantor. Tukaj je napisal z župnikom Jožefom Bagarijem in Jožefom Borovnjakom veliko katoliško pesmarico in molitvenik v prekmurščini. Pustai je več pesmi je dvojezično napisal: pri prevedenih madžarskih pesmah je napisal tudi originalno madžarsko verzijo. Pisal je članke v dvojezični (madžarsko-prekmurski) časopis Muraszombat és Vidéke, urejel koledar Dober pajdás do leta 1901. Napisal je še dva molitvenika in sanjsko knjigo samo v prekmurščini.
Umrl je v Beltincih.
Dela [uredi]
- Krcsánszko katholicsanszke cerkvene peszmi z potrejbnimi molitvami i vnógimi vogrszkimi peszmami. Bpest, 1893.
- Paduánszki szvéti Anton ino krűh sziromákov. Návo vrásztvo za nevól zsivlenya. Z dopüscenyom »Szvétoga Stevana Drüstva« na sztári szlovenszki jezik obrnyeno. 1898
- Dober pajdás (1899, 1900, 1901)
- Mála molitvena kniga z potrejbnimi molitvani i vnó gimi peszmami za katholicsanszko mladézen. U. ott, 1900.
- Nóve szlovenszke szenszke knige (1909), Ivan Škafar predpostavlja, da je avtor Pustai
