Uporabniški pogovor:Yerpo/Arhiv07

Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko veselja pri delu!

 --Tone 10:20, 12 marec 2007 (CET)

Še en pozdravček

Vidim, da se zanimaš za iste stvari kot jaz ... le da se jaz z okoljevarstvom, živalmi ukvarjam zgolj ljubiteljsko in da sem kar nekaj let starejša. -- LP, Pinky 08:34, 13 marec 2007 (CET)

Hvala obema za dobrodošlico. --Yerpo 10:36, 13 marec 2007 (CET)

Panter, jaguar

Ker si biolog ... a ti mogoče veš razliko med panterjem in jaguarjem. Jaz mislim, da je panter in jaguar eno in isto. In da je pravilno slovensko ime za Panthera onca jaguar? Ali bi lahko sodeloval pri pogovoru v članku Pogovor:Jaguar? -- LP, Pinky 14:54, 13 marec 2007 (CET)

Sem napisal odgovor v Pogovor:Jaguar. --Yerpo 12:07, 14 marec 2007 (CET)

Wikiprojekt Taksonomija

Pozdravljen v wikiprojektu Taksonomija in hvala za dodane vire. Že nekaj časa načrtujem prenovo strani, lahko jo komentiraš na Wikipedija:Wikiprojekt taksonomija/Osnutek.

MMG, tvojo prestavitev škržatov na škržade sem razveljavil. Po Slovenskem pravopisu je škržad pokrajinsko zahodno, priporočena oblika je škržat. Enako piše tudi v literaturi, ki mi je na razpolago (Svetovna enciklopedija živali, Živalstvo Evrope) škržati in ne škržadi.

Me pa veseli, da si Hemiptera popravil na polkrilce. Sam sem imel to že nekaj časa v mislih. Glede na druge podobne prevode se mi zaradi poenotenja zdi, da je bolje, kot če bi uporabil izraz kljunate žuželke. Stenice pa bi morda lahko bile raznokrilci. --Eleassar ^pogovor 11:28, 20 marec 2007 (CET)

Dejansko je raznokrilci sinonim za stenice, kar bom upošteval tudi pri pisanju članka.

Glede škržatov/škržadov se pa ne strinjam povsem. Ime škržad je uporabljeno v knjigi Živalstvo Slovenije - poglavje o njih je napisal dr. Matija Gogala, skupaj z dr. Tomijem Trilarjem (oba iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije) med vodilnimi svetovnimi strokovnjaki za škržade ([1]). Oziroma, kakor je v svojem diplomskem delu zapisal kolega Janez Prešeren (mentor katerega je bil dr. M. Gogala):

»Škržad«, škržat - Že nekaj let poteka škržadja pravda. Razlog je za človeka, ki se ne ukvarja s slavistiko, morda nekoliko »kašast« (al' prav se piše kaša ali kaša). Obe besedi imata namreč isti pomen. Razlogi, ki govorijo za souporabo oblike »škržad«, zadnji izdaji Slovenskega pravopisa (Toporišič, 2001) navkljub, so trije. Prvič, oblika besede s končnico »-d« je bila uradna oblika do leta 1935; tako obliko je dal v takratni Slovenski pravopis profesor Levec, verjetno na podlagi Erjavčeve rabe besede škržad in Štrekljeve habilitacije Morphologie iz leta 1886: ta predvideva v nominativu obliko škržat, v ostalih sklonih pa uporablja končnico z »-d« (Matičetov, 1999). Drugi razlog je ta, da je v večjem delu primorske regije, kjer je zastopanost te skupine živali v Sloveniji daleč največja, najbolj pogosta raba oblike z »-d« (Matičetov, 1999). Tretji in najpreprostejši pa je ta, da je besedo škržad lažje izgovoriti in sklanjati, kot njeno uradno sopomenko. ([2])

--Yerpo 11:54, 20 marec 2007 (CET)

Glej: Pogovor:Škržati. --Andrejj 12:03, 20 marec 2007 (CET)

Kobilice

Yerpo, ali je bolje kobilice obravnavati ločeno od ravnokrilcev ali preusmeriti nanje? PMM drugo, ker za prvo ni ustreznih (strokovnih) virov. Glej tudi Pogovor:Kobilice. --Eleassar ^pogovor 19:45, 20 marec 2007 (CET)

odgovor je v Pogovor:Kobilice. lp, Yerpo 20:27, 20 marec 2007 (CET)

Seznam redov žuželk

Glej - Pogovor:Seznam redov žuželk -- LP, Pinky 08:45, 21 marec 2007 (CET)

Slike

Slike je najbolje naložiti v Commons, da se lahko uporabijo še v drugih projektih, ne da bi jih bilo treba tam posebej nalagati. --Eleassar ^pogovor 11:34, 21 marec 2007 (CET)

Tista slika kolonije je bila nekako poskusna, da se navadim delati s slikami v wp. Na wikimediji še nisem registriran, bom pa to naredil ko bom imel še kaj materiala. Kako wikipedija obravnava slike, ki so pod istim imenom naložene v lokalni zbirki in Commons? --Yerpo 11:41, 21 marec 2007 (CET)

Slike ni mogoče pod istim imenom nalagati v Commons in WP. --Eleassar ^pogovor 13:26, 21 marec 2007 (CET)

Wikiprojekt Prizma

Pozdravljen, tvoja ideja mi je zelo všeč, saj se tudi sam zelo zanimam za to področje in sem že napisal par člankov na to temo, npr. članki v kategoriji Kategorija:Delo Isaaca Asimova. Žal pa mi zmanjkuje lastnih obnov, prevajalec pa ravno nisem. Takoj sem pripravljen sodelovati pri tehničnem vidiku pomoči. lp, --Miha 16:19, 26 marec 2007 (CEST)

Super, jaz namreč še nimam toliko izkušenj kar se delovanja WP tiče in bo vsaka pomoč dobrodošla. Za začetek mi povej, kako sploh ustanoviti nov Wikiprojekt. --Yerpo 18:48, 26 marec 2007 (CEST)

Super! Ime prizma je čisto ok, čeprav boš morda imel več sodelavcev, če bo bolj jasno, na kaj se nanaša projekt. Sicer pa ti priporočam, da si malo pogledaš en:Wikipedia:WikiProject. Boš dobil najpopolnejše podatke. --Eleassar ^pogovor 19:10, 26 marec 2007 (CEST)

WikiProjekta sploh ni težko začeti, napišeš ga kot vsak drug članek le, da ga postaviš v imenski prostor projektov Wikipedija:WikiProjekt Prizma. Ko ga osnuješ dodaš na oglasno desko pod razdelek "Nove strani, ki iščejo sodelavce". lp, --Miha 19:22, 26 marec 2007 (CEST) Ime Prizma pa je super! Sliši se skrivnostno. lp, --Miha 19:23, 26 marec 2007 (CEST)

Pozdravljen, Yerpo. Naključno (ali pa tudi ne), sem član Slovenskega Tolkienovega Društva Gil-galad, ki z društvom Prizma precej aktivno sodeluje. Z veseljem bom sodeloval pri projektu. :) --Burek 20:04, 28 marec 2007 (CEST)

Človeška ribica

Naj ti najprej čestitam za res izjemno delo, katerega rezultat je ta izčrpni članek. Jaz sem ga prebral predvsem zato, ker potrebujem nekaj podatkov. Seveda pa sem ga tudi malo pregledal. Od slovničnih napak - pa nisem siguren - bi rekel, da se Jacobsonov organ (omenjen pri Kemoreceptorjih) piše z malo, ker je jacobsonov pridevnik (mogoče bi se lahko poslovenil v jakobsonov organ); pravtako mislim, da se z malo piše proteus v stavku Značilen za razvoj Proteusa /.../ (poglavje Življenje v temi). Iz do sedaj objavljenega članka sem spogrešil podatek o Carlu Linneju, ki je 6 let pred Laurentijevim naredil opis in jo poimenoval. Pri zgodovini raziskav se mi nekako ne zdi jasno napisano, koga je Laurenti prehitel pri poimenovanju - ali Valvasorja, ki je sploh ni imenoval (tako sem pač razumel)? Drugače pa me zanima kaj o vedenjskih navadah teh živali, ali se osebki veliko družijo, ali poznajo med seboj hierarhijo, ali branijo "ozemlje", ali se tepejo za samice oziroma kako poračunavajo spore, ali imajo kakšne vedenjske podobnosti z kačam... Kaj od teh podatkov bi jaz rabil in če so ti dostopni, bi te prosil, da jih dodaš zraven. Toliko o napakah/predlogih, drugače pa, še enkrat, članek se mi zdi 1A. --Janezdrilc 22:11, 8 april 2007 (CEST)

Hvala za pohvalo. Laurenti je z opisom prehitel Scopolija. Bom popravil stavek, da bo bolj jasno. Kar se Linneja tiče, po meni znanih podatkih je on v tistih časih sicer hodil po naših deželah, vendar je človeško ribico zgrešil. Glede vedenja imaš prav, bi se dalo še nekaj malega dodat (bom jutri). Do takrat lahko povem, da so človeške ribice bolj ali manj samotarske, če se prav spomnim tudi teritorialne (branijo ozemlje pred drugimi človeškimi ribicami). Vendar si zaradi omejenosti hrane ne morejo privoščiti trošenja energije za boje in srečanja ponavadi ne vodijo dlje od postavljanja pred nasprotnikom. To lahko označimo za vedenjsko prilagoditev na življenje v jamah. Kačam pa niso ne podobne in ne sorodne. lp, Yerpo 22:48, 8 april 2007 (CEST)

Sijajen in zanimiv članek ... prejšnji teden je eden mojih prijateljev organiziral ogled človeških ribic (za katere skrbi eden izmed kranjskih jamarjev) v bližini Kranja, pa sem na žalost predstavitev zaradi pomanjkanja časa zgrešila. Upam, da boš uspel dobiti še kakšno fotko, saj živalice v jami ne smeš kar s flešom slikati ... tudi na samem ogledu je bilo to prepovedano. -- LP, Pinky 16:51, 9 april 2007 (CEST)

Jernej, najprej bi rad pohvalil tvoj članek. Je res zelo kvaliteten, z dobro navedenimi viri in mislim, da pokriva vse vidike (mogoče bi bilo smiselno še kaj napisati o klasifikaciji?) Predlagaj ga za izbrani članek.

Poleg tega me zanima tvoje mnenje glede osnutka za wikiprojekt Taksonomija. Soglašaš z zamenjavo ali bi še kaj popravil? Poleg razširitve je bistvena razlika predvsem v tem, da bi sestavljanje in branje taksonomk namesto na glavni strani projekta podrobneje obravnavali na posebni strani, kot imajo to urejeno tudi v en:. --Eleassar ^pogovor 11:58, 10 april 2007 (CEST)

Življenjski okoliš živali

Lep pozdrav v Vojnik (če si tam). Kako biologi pravite 'okolišu' kjer živijo živali? Ta Eleassar PMM popravlja kot se mu zdi. »Območje« zveni preveč splošno, kot nekak geografski pojem, iz glave pojem - »bivališče« pa takoj zavrže - (npr. etiopski volk), čeprav lahko rečem, da sem ga ob naključnem prebiranju bioloških tem že srečal. Laično rečeno je bivališče vseeno boljše kot območje. Zaradi takšnih minivandalizmov z njegove strani sem se tudi distanciral od tega projekta. »I rather be a friend with the Animals, than to be a friend with the babylonians ...«  —Winston Rodney --xJaM 23:09, 11 april 2007 (CEST)

Do etiopskega kozoroga še ni segla njegova urejevalska roka. Not yet. --xJaM 23:17, 11 april 2007 (CEST)

Pri etiopskem volku je popravil na »Območje razširjenosti«, ker pravi da je »bivališče« brlog. Potem je moje stalno bivališče brlog. Nonsense. To on dela zanalašč. Četudi mu bo kdo dokazal da je izraz v redu, se bo pač opravičil, vendar, če mu prej izraz ne ustreza, ga bo kritiziral do onemoglosti. Se opravičujem ker morim s takšnimi malenkostmi. Za nekatere pač niso malenkosti in med njih spadam žal sam. --xJaM 23:22, 11 april 2007 (CEST)

Hja, če govoriš o delih zemeljske oble, kjer določena vrsta živi, je to v bistvu res geografski pojem. Biogeografski, če smo natančnejši. S tega stališča po mojem "razširjenost" oz. "območje razširjenosti" je primernejši izraz in se tudi uporablja v ta namen. Bivališče meni bolj asociira na pojem habitat - skupek dejavnikov v ekosistemu, ki jih vrsta potrebuje, da na lahko določenem območju preživi (recimo habitat evrazijskega risa so dinarski gozdovi, ni pa nujno da v vsakem dinarskem gozdu živijo risi). Ne razumi me narobe, tudi če dam tokrat Eleassarju prav, ni nujno da mi je všeč njegov pristop, ampak raje se ne bi spuščal v take nekonstruktivne debate. Lahko samo povem, kaj jaz vem o stvari. lp, Yerpo 23:38, 11 april 2007 (CEST)

Saj to sem mislil z vprašanjem, ne glede na to ali ima prav ali ne. Moti me njegov odnos. Njegov odnos me je pač odvrnil od tega zanimivega projekta. Razumem potem razliko med »območjem razširjenosti« in »habitatom«. Bom potem popravil tako tudi pri e. kozorogu, taksonomka pa se naj popravi, če ne ustreza. Najlepša hvala za tako hiter odgovor. --xJaM 23:47, 11 april 2007 (CEST)

Tako. Sem popravil kjer se je pojavilo »bivališče«. Pustil sem edino pri človeku. Sedaj je koza cela in etiopski volk sit. --xJaM 00:16, 12 april 2007 (CEST)

»Ta Eleassar PMM popravlja kot se mu zdi.«
»Zaradi takšnih minivandalizmov z njegove strani sem se tudi distanciral od tega projekta.«
»Potem je moje stalno bivališče brlog.«''

Samo da bo jasno, kdor popravlja, kot se mu zdi, je v tem konkretnem primeru xJaM. Jaz sem samo vrnil njegovo napako in razložil, da je »bivališče etiopskega volka brlog«. Tukaj ni govora o človeku, ampak o etiopskem volku. PMM stanuje etiopski volk v brlogu, zoogeografski pojem pa je območje razširjenosti. Torej, kaj je v tem stavku ali v tem, da vračam nepremišljene spremembe žaljivega ali vandalističnega?!

»Četudi mu bo kdo dokazal da je izraz v redu, se bo pač opravičil, vendar, če mu prej izraz ne ustreza, ga bo kritiziral do onemoglosti.«

Je morda kaj nevljudnega ali žaljivega v tem, če ga kdo hoče na vsak način vsiliti? Naj bo jasno enkrat za vselej: izogibam se osebnega obračunavanja, XJaM pa očitno v njem uživa. Npr. naslednje njegove »malenkosti« iz zadnjih nekaj dni. [3], [4], [5], [6] (vračanje z gumbom revert brez pojasnila), [7] (vsiljevanje svojega purističnega sloga brez komentarja: spreminjanje teleskopa v daljnogled, četudi večina piscev o astronomiji v Proteus zadnjih nekaj letnikov, vključno s Strnadom, uporablja izraz teleskop in je stavek »Galileo je prvi opazoval Merkur s teleskopom« bistveno manj dvoumen za laičnega bralca kot »Galileo je prvi opazoval Merkur z daljnogledom«. Kaj pa to pomeni? Binokularjem?).

Poleg tega, kadar nima prav, kot dokazuje zgornji (in najbrž tudi spodnji) komentar, se niti ne opraviči, ampak še naprej napada tistega, ki mu pač v danem trenutku ni všeč. Ampak naj ima zadnjo besedo. Meni se res ne da več prepirati z njim. Naj si prebere en:Wikipedia:Assume good faith. Kot pravi Winston Rodney: »I rather be a friend with the Animals, than to be a friend with the babylonians ...« ---Eleassar ^pogovor 09:59, 12 april 2007 (CEST)

Poglejta, čisto mi je vseeno kdo je začel in kdo ni končal z "vandaliziranjem" in vsiljevanjem svojega mnenja. A ni škoda da izgubljata energijo za prčkanje? Tako "predpostavite dobronamernost" kot "brez izvirnega raziskovanja" sta načeli WP. Pa "brez osebnih napadov" tudi (še posebej na moji pogovorni strani). Torej:

• preden se kdo od vaju spravi masovno popravljati izraze, naj se prepriča, katera raba je uveljavljena. Za biološke teme sem kar pravi naslov, za ostale pa se lahko magari preveri zadetke v iskalniku.
• preden drugi začenja vračati spremembe prvega, naj se pozanima, zakaj prvi to počne.

Dosti žalostno, da vaju moram jaz spominjati na to.

lp, Yerpo 17:16, 13 april 2007 (CEST)

Se opravičujem, Yerpo, če izgleda da slučajno izrabljam tvojo uporabniško stran. Le odgovoril bi rad. Eleassar me obtožuje da delam na svojo pest. Na svojo pest dela on, ker je enostavno popravil »bivališče« v »območje razširjenosti«. Ker nisem bil zadovoljen s spremembo, sem jo pač vrnil, in nato vprašal še tebe, ki si mi, z razliko od njega, lepo pojasnil kako je s pojmom. To je vse. Prišlo je do nesporazuma - ker bi lahko natančneje napisal, da je bivališče etiopskega volka na primer brlog, ker je zvenelo kot žaljivka, ne pa pojasnitev. Ne uživam v nobenem osebnem obračunavanju, ne uživam pa tudi, če moja beseda nič ne velja. Ne bom sedaj zagovarjal besede »daljnogled«, le to da je binokular pač »lovski daljnogled«. Žalostno je da ravno pisci o astronomiji uporabljajo besedo »teleskop«, ki ni nič drugega kot »daljnogled«. To ni moj 'puristični' slog, temveč najpravilnejše poimenovanje takšne vrste inštrumenta. Nisem jaz kriv, če ga imenujejo na veliko teleskop. Galileo je uporabljal nizozemski daljnogled. Članek o Merkurju sem popravil v dobri veri, ne pa zaradi vsiljevanja kakršnegakoli sloga. Ne vem zakaj me potem Eleassar s takšnim veseljem zmerja, da vsiljujem tukaj karkoli. Zakaj se potem ni vpičil na primer na popravek besede »pohitevanje« na »sukanje«. Besedo je uporabil Strnad, ravno tako kot je uporabil besedo »daljnogled« v visokošolskem učbeniku fizike. Morda je Strnad v Proteusu izvirno zapisal daljnogled, pa so mu lektorji popravili na teleskop. Tudi to je možno. Visokošolski učbenik pa ima vseeno večjo težo kot poljudno-znanstvena revija. --xJaM 18:18, 17 april 2007 (CEST)

Infopolja

Zdravo! Če boš kdaj rabil, sem prevedel iz en: Predloga:Infopolje Učinkovina (glej npr. Nitrazepam; treba je prevesti še dokumentacijo predloge) in Predloga:Infopolje Anatomija (Aortni sinus). Lahko jih še pregledaš in popraviš, če se ti zdi potrebno. Lp! --Eleassar ^pogovor 14:26, 20 april 2007 (CEST)

Triceratops

Zdravo. Kot biologa bi te prosil, če bi mi lahko pomagal pri prevodu članka Triceratops. Večino sem že sam, pri odstavkih o klasifikaciji se mi je pa zataknilo, ker ne poznam natančnih izrazov, pa ne bi rad nekaj izumljal. LP --Tone 23:51, 20 april 2007 (CEST)

Bom, samo ta vikend žal ne bo časa. Če se boš do takrat sam lotil prevajanja - ohranjaj latinska imena taksonov (mislim da še ni uveljavljenih slovenskih izrazov zanje) in navedi ime taksonomskega ranga pred vsakim, da ne bo treba sklanjat. Npr:

Triceratops je najbolj znan rod iz družine Ceratopsidae, ki jo uvrščamo v red Ceratopsia - velike severnoameriške dinozavre z rogovi. Natančen taksonomski položaj roda Triceratops znotraj reda je bil predmet mnogih debat...

(neupoštevajoč to, da je še zgodaj in da ne pišem ravno v najboljšem slogu )

Nekaj drugih izrazov: lineage = sorodstvo, cladistic = kladističen, "RFTRA" bi jaz pustil v izvirniku (napišeš samo "xy so analizirali z metodo RFTRA (resistant-fit theta-rho analysis)" tako ali tako je razložena v nadaljevanju), phylogenetic taxonomy = filogenetska taksonomija, common ancestor = skupni prednik.

lp, Yerpo 09:21, 21 april 2007 (CEST)

Evo, končno. lp, Yerpo 14:22, 27 maj 2007 (CEST)

Slike naselij

Veseli me, da si se tudi ti zavzel poslikati nekaj slovenskih krajev (dela imamo še dosti, -:), vendar bi bilo krasno, če bi poskusil pri tovrstnih predstavitvenih slikah zaobjeti čim večji predel naselja (najbolj optimalno iz kakšnega hriba), saj npr. vrtne njive in fasade težko pričarajo pravi vpogled v sceno (malo že, vendar pmsm premalo). Seveda, dokler ni boljših, naj te ostanejo, vendar poskusi biti pozoren na široki kot, ko slikaš; lp., Ziga 20:55, 24 april 2007 (CEST)

Se zavedam, da niso najboljše, ampak danes nisem bil v položaju plezat na hribe ipd. (popotovanje od Vojnika do Ljubljane na kolesu, op.) Sem se držal pač načela da je rahlo omejena slika boljša od nikakršne. lp, Yerpo 21:05, 24 april 2007 (CEST)

Eh, saj ni panike. S tem načelom se pač strinjam, sicer bi morali večino slovenskih vasi fotografirati iz balona. Ziga 08:30, 25 april 2007 (CEST)

Rekategorizacija: ekologija/varstvo okolja

Kako, da si vrgel članek Izumrla vrsta in kategoriji Biodiverziteta in Kategorija:Invazivne vrste, morda še kaj, iz kategorije Okoljevarstvo? PMM ima okoljevarstvo še kako opraviti z izumiranjem vrst, biodiverziteto in invazivnimi vrstami. Se motim? --Eleassar ^pogovor 08:23, 26 april 2007 (CEST)

Ker so te teme povezane z okoljevarstvom samo v ožjem pomenu besede in ker sem hotel poudariti razliko med pojmoma "okoljevarstvo" in "ekologija". V glavnem pa zato, ker je kategorija Okoljevarstvo tako ali tako znotraj kategorije Ekologija in se mi je zdelo, da je tako podvajanje nesmiselno. Ampak imaš prav, povezane so, tako da se ne bom pritoževal če jih ponovno kategoriziraš tudi pod okoljevarstvo. lp, Yerpo 09:02, 26 april 2007 (CEST)

Info

Tale uporabnik [8] ima poleg galerije (na linku) še veliko dobrih slik o žuželkah. malo poglej; tudi tu: [9]

lp., Ziga 17:31, 3 maj 2007 (CEST)

Zanimivo, hvala. Za članke itak pogledam po kategorijah, kjer so ustrezne slike. lp, Yerpo 17:43, 3 maj 2007 (CEST)

Vegetarijanstvo

Kar tako naprej - mrhovinarji nam ne bodo srali po glavi. Naj žrejo zmlete kravje joške, oči, pizde, repe, parklje in se zastrupljajo z živalskimi sečninami, holesterolom, adrenalinom - ker so toliko rešni, da spodbujajo UBIJANJE. Vsak, ki papa prašiča, konča kot prašič. Na operacijski mizi. Kdor sproža trpljenje, crkne v trpljenju. Srečen sem, da sem že osem let vegetarijanec. Kuham meso za dva volka (huskyja) in ne morem verjeti, da kdo to je. Žal mi je le, da vegetarijanci večinoma bazirajo na moki in mleku. Oboje je še bolj škodljivo, kot meso. Se pa vsaj ubija ne! Na jok mi gre, ko vidim prestrašene krave, ki jih peljejo v klavnico. Mesarje bi jaz obesil na kavlje. Še bikova moda jim niso sveta. Bik je najlepša žival - če ga že pojedo, naj vsaj njegova moda pustijo pri miru. Karma ne pozna milosti - vsak, ki žre živali, dobi to nazaj. V obliki najrazličnejših bolezni, nesreč in trpljenja.(Alexbass 11:34, 10 maj 2007 (CEST))

Samo v razmislek: po čigavi logiki je krompir manj živo bitje in manj vredno življenja?

PS: Karma? Kaj je to? Oprosti, ampak ne nasedam vsakemu vzhodnjaškemu razsvetljenju, predelanemu za instant osrečevanje potrošniških množic.

--Yerpo 11:42, 10 maj 2007 (CEST)

Vzhodnjaško? Še nisi opazil, da se dobro vrača z dobrim, slabo s slabim? Če krompirja ne pobereš z njive, sam od sebe zgnije. Sicer pa to ni človekova hrana - niti po vonju, niti po okusu mu ni privlačen. Aha, biolog si - torej veš, da je Narava dala vsem živalim (pa tudi človeku) možnost, da si v gozdu kuha hrano? Si jedel kdaj surov krompir? Nisi. Ker ni za človeka. Si jedel surovo testo za kruh? Nisi. Ker ga ne bi prebavil. Ti diši surova marelica, banana, jadoda - je Narava ustvarila mesnstruacijo, ovulacijo, erekcijo, dojenje in zakomplicirano bitje, kot je človek - ni pa ustvarila hrane zanj? Ne verjamem. Mislim s svojo glavo. Wandmaker? n je vse prepisal iz starih virov. Ehret je že sto let nazaj in več... pisal o teh zadevah. Karma ne obstaja? Jej govejo juho, pa boš dobil putiko - o se ti bodo kristali sečne kisline zabili v sklepe. Jej kruh, ker je moka največji ropar kalcija in ga krade iz kosti. Dobil boš osteoporozo. To ni Karma? Vse si sami skuhamo. Pij šnops, pa boš nekoč izbruhal jetra. To ni Karma? Skači za tujimi babami, pa te bo enkrat namlatil nek ljubosumen mož. Vse to je Karma. Vse si sami skuhamo. Vem, da biologe, zdravnike, farmacevte... moti vegetarijanstvo. Avtomehanike tudi moti, če ljudje znajo sami popravljati svoje avtomobile. LP, ne bom razpravljal o stvareh, ki jih je ustvarila Narava. Medicina je kot komunizem. Dokler ne dovoli kontraargumetom blizu, vsi verjamejo vanjo. Česen niža pritisk, pa ga zdravnik ne bo predpisal - branjevke ga prodajajo, farmacija pa prodaja tablete proti znižanju pritiska, ki so zanič. Dovolj. Instant osrečevanje ljudskih množic? Dobro si se izrazil. Če dodava še "zastraševanje", je potem to medicina.(Alexbass 11:54, 10 maj 2007 (CEST))

Dobro z dobrim in slabo s slabim? Tem pravljicam iz ust verskih in drugih voditeljev ne verjamem ama nič, ker so le sredstvo, kako držati ljudstvo pokorno, medtem ko sami delajo točno tisto, kar jim paše. Preveč je nekaznovanih zločinov, za katere povprečen človek sploh ne sliši, da bi temu verjel.

Surov krompir in žito? Ne, mi pa dišijo surove ribe in masa za čevapčiče. Človek nekoč je jedel surovo meso, to je dejstvo (v glavnem mrhovino, dokler ni iznašel orodij za lov). Odkar se je naučil kuhati pa še toliko več. In prednosti, ki jih je imel od tega, bistveno presegajo slabosti. Od takrat dalje ne moreš več 100% trditi, da je človek podvržen vsem naravnim procesom. Jem kruh in pijem mleko, pa mi fizično nič ne fali. Konzumiram izredno malo oz. skoraj nič alkohola, pa mi je še boljše. Že Platon je govoril o zmernosti. Dokler se bom tega držal, mi ne bo nič hudega, meso gor ali dol.

--Yerpo 12:44, 10 maj 2007 (CEST)

Ja, sem dojel poanto. Dokler mi je všeč meso, ga bom jedel - pa če kdo trpi ali ne. Pa če kdo umre ali ne. Verski voditelji? Ma kako vezo ima to s poštenjem? Drugi kradejo - naj še jaz? Ne bom, ker sem pošten. Drugi grabijo, jaz ne bom. Drugi so pohlepni, jaz nisem. Se naj prisilim? Če bi se mi luštalo mesa, bi se boril proti temu. Pa se mi ga ne. Od drugega delirija se mi tudi alkohola ne. Če bi se mi ga, ga pa ne bi pil. Žensk se mi lušta, ker je Narava tako naredila. Če bi se mi luštalo moških, bi se dol dajal s tipi. Pa kaj, če ni Naravno! Če sta dva tipa zato - kul. Nikomur nič hudega. Če pa ti ješ prašiča, pa veš, da ga neki pijani primitivci koljejo 20 minut, ker so preveč pijani, da bi zadeli pravo mesto..., je to to. Imaš dokaze, da je človek jedel surovo meso? Človekovo črevesje? Morda je pa človek res mesojedo bitje. Glede na to, kako je pohlepno, perverzno, pokvarjeno, na vse pripravljeno - za dosego cilja. Na srečo je uničil planet in prihodnosti ni več, le še zgodovina. Ja, večja zver je od volka. Takih povojnih pobojev volk ni sposoben. Take morije že ne. Nisem te hotel žaliti, vesel sem, da imaš rad Naravo in živali. Mi imamo ribe, činčile, huskyje. Ljudi pa sovražim. To so največje smeti tega planeta. Že če pogledam sebe in svojo osebnost, mi je veliko jasno.(Alexbass 12:55, 10 maj 2007 (CEST))

Hotel sem povedat, da za to da sem pošten ne rabim pravljic o tem, da mi bo nekoč poplačano, če ne bom zloben. Človekova moralnost izvira iz naravnih procesov. Družba, sestavljena iz sebičnih posameznikov, ne more obstati, vsak posameznik sam pa tudi ne. Zato bo človeštvo propadlo, če bomo nadaljevali z današnjim odnosom drug do drugega. Nisem rekel da podpiram pretirano krutost do živali, ampak meso samo po sebi nima nič s tem. Ja, človek je jedel meso. Obstaja par vrst zajedalcev, ki živijo v človeku in se ne morejo razmnoževati, če jih z mesom drugih živali ne poje človek. Da se organizem takole prilagodi na določenega gostitelja traja stotisoče ali milijone let. Kar pomeni, da je moral človek bistven del svoje zgodovine uživati meso. Pokaži mi eno žival, podobno veliko kot človek, ki se prehranjuje samo s sadjem. Planet pa je uničil, ker se ne zaveda svojih sposobnosti in posledic svojih dejanj. Ker mu je razum omogočil, da je obšel naravne zakonitosti in se širi kot virus. --Yerpo 13:44, 10 maj 2007 (CEST)

Narobe si me razumel, tovariš - tudi jaz nisem pošten zato, ker bi hotel plačilo. Svoje normative imam. Zakaj ne kradem? Ker bi se gabil sebi. Ne zato, ker bi se bal kazni. Ja, prav imaš : človek JE vsejed. In JE vsejeb - človek naskakuje ženske, moške, otroke, koze, ovce, krave. V vagino, v anus, v usta. Ja, vsejed, vsejeb, vse... Moja dva huskyja znorita, ko vidita ovce, koze, kure, race. Komaj ju zadržujem - pa sem močan. Ko jaz vidim vse te živali, se raznežim. Božal bi jih, ali pa samo gledal, da ne bi motil njihovega miru. Onadva sta mesojedca, jaz nisem. Nekdo je pedofil, jaz nisem. Verjemi, da nismo enaki med seboj. Tudi prej nisem bil bolan od otroštva dalje - pa sem do 1999. jedel meso. Imam pač take gene. Moje tete umirajo vse čez 90, pa se filajo s pečenkami in govejimi juhami. Le ena ima zdaj hudo osteoporozo, ker je phala vase moko (potice, peciva, kruh). VEM, da je moka ropar kalcija št.ena. Tudi Giordanu Brunu so se smejali, Kopernika so imeli za norega, Galileo Galilei si je tudi skusil, kaj se pravi verjeti v Resnico, ki ni v dometu dogme vladajočih okvirov. Čas pokaže svoje. Veš, da je mleko hrana - dokler žival ne dobi zobe. Veš, da ne more človek jesti hrane, ki je nastala na podlagi mleka neke druge živali. Pa saj si bister. Jaz sem se vsem zasral, ker javno razglašam Resnico o stanovanjskih grobiščih. Kariera je šla, pa kaj. Špilam bolj malo, pa kaj. V neki drugi državi dobivam publiko, ki ceni mojo glasbo. Tam se nisem nikomur zasral, ker jim nimam za kaj stopiti na žulj. Medicina rešuje tiste, ki bi po Zakonu Narave morali umreti - ker ne morejo dihati, hoditi, jesti...Pa jim omogoča živeti, da svoje bolne gene prenašajo na dediče. Zločin. Imam prav? Omogoča mongoloidu, da se razmnožuje dalje. Po drugi strani pa razpadajočega bolnika z rakom nafila z morfijem (ali morfijevimi flajštri) in ga ne reši življenja - čeprav to zahteva. Menim, da zato, da se porabi še več zdravil, posteljno/prostorskih kapacitet, storitev strokovnega osebja. Ket to pomeni : denar. Postane nekdo sodnik, da bi pošteno sodil? Odvetnik, da bi branil? Ma daj... Samo jaz sem taka budala, da delam to, kar mi škoduje. Vse to, kar me uničuje : povojni poboji, stanovanjska grobišča, presna hrana.

Vedno sem bil minimalist. V mojem stanovanju so samo knjige in kitare. In gole stene : vijolične, rumene, turkizne. Tu sem zato, da pomagam - na svoj način,tudi z žalitvijo, brco, klofuto... Seveda v besednem smislu. Kimavci ne spreminjajo sveta.LP, bodi ponosen, da si Biolog. Narava je edini Zakon, le pravilno si ga moramo tolmačiti...(Alexbass 14:49, 10 maj 2007 (CEST))

Aja, še to : nisem rekel, da ni jedel mesa. Menim, da je kmalu zašel s svoje prave poti in je začel ubijati živali. Težko, a se je naučil - golorok je bil. Zakaj? Ker je bila zima in ni imel kaj jesti. Menim, da milijone let papca meso. A še vedno ima predolga čreva in nič kaj gladke stene črevesja. Ni kot tiger, ki ima kratek trakt. A kaj je meso proti kruhu, ki zafila in zapre čreva tako temeljito, da se ponekod razširi črevo tudi do 30 cm. Kako ne bi bilo raka na črevesju! Zakaj ima človek tak vamp? Ker ima v črevah blata za nekaj let nazaj, polepljenega na stene. In drobceno prehodno odprtino po sredini - če pa še ta odpove, pa vzame odvajala. Če ješ banane, jabolka, oreščke... se nič ne lepi na stene črev. Vse gre skozi. Človek ima vitek pas. Jajca so pa še večji pac, kot meso. Lepljiva so. Ubogi vegetarijanci : moka, jajca, mleko. Bolje, da se ustrelijo. Avokado je nasitno. Pa se je kdo vprašal, zakaj? Zakaj bi ljudem ponujali briljante, diamante, rubine? Bisere svinjam, pravi pregovor. Vsak si mora priti sam gor. Kot pri alkoholu, ko so mi hoteli pomagati, pa nisem sodeloval. Sam si moraš ozavestiti, da boš crknil - da boš izbruhal jetra. Jaz bi alkohol pocenil za 99%, da bi se vsi pobili z njim - tisti, ki bodo sicer nas in naše otroke (pijani, z avtomobili).(Alexbass 15:04, 10 maj 2007 (CEST))

Argumetov ni, ker jih ne more biti. Uradna medicina ima lovke vsepovsod. Rock glasba je pa nedvomno hudičeva. Jaz sem njen sin. Ker kruh raste na drevesu, začenjam verjeti, da je res človekova hrana. Preberi mojo pesem o kruhu: [10] - LP.(Alexbass 12:37, 15 maj 2007 (CEST))

Zanimivo, najprej se primerjaš z Galileom, Kopernikom in Brunom, nato pa butneš ven tako izjavo. Si pomislil, kaj bi se zgodilo, če bi ljudje kot je bil Galileo rekli "ma to ne gre, itak ima Cerkev lovke povsod" (kar jih je imela res)? Se ne bi še vedno bali, da bomo padli z Zemlje če bomo pluli predaleč? --Yerpo 16:08, 15 maj 2007 (CEST)

Ju3.(Alexbass 19:06, 15 maj 2007 (CEST))

Nazabaval sem se. Lepo se imejte, šolane glave. Človeku podobne opice pa vendarle jedo mravlje, ličinke, črve... Ne prašiče, krave, kure. A ni to dovolj velika razlika? Premislite, smart guys. Prašič ima zelo podobne notranje organe, kot človek. Mravlja nima.(Alexbass 21:00, 15 maj 2007 (CEST))

Neznani hrošček

Ker si žužkolog, bi mogoče vedel povedati kateri žužek je to: Pinky 12:42, 10 maj 2007 (CEST)

Mislim, da je eden od kozličkov (Cerambycidae). Bom preveril še doma, tu kjer sem zdaj nimam literature, hroščev pa tudi ne poznam toliko, da bi lahko rekel na pamet. lp, Yerpo 12:23, 10 maj 2007 (CEST)

Žal ne najdem. Na Foto-narava je nekdo objavil enega takega. Poglej, če bo kdo od obiskovalcev tam povedal, kateri je. lp, Yerpo 18:45, 14 maj 2007 (CEST)

Hvala Yerpo, tole je zanesljivo rjava sneženka, ker imam še nekaj drugih fotk iz drugih zornih kotov, ki pa niso tako ostre. -- LP, Pinky 08:30, 15 maj 2007 (CEST)

Kategorija:Telesna zgradba žuželk

Morda bi bilo smiselno prestaviti članke v širšo kategorijo 'Telesna zgradba členonožcev' (po angleškem zgledu). MMG, ustvaril sem novo kategorijo Kategorija:Anatomija živali, lahko dodaš članke. --Eleassar ^pogovor 13:40, 16 maj 2007 (CEST)

Angleški sistem, ki je dejansko bolj smiseln, sem videl šele po tistem, ko sem ustvaril kategorijo. Od takrat je prošnja za prestavitev kategorije med prošnjami za administratorsko pomoč. Misliš da bo enostavneje da naredim kar novo kategorijo, obstoječo pa predlagam za hitri izbris? lp, Yerpo 17:32, 16 maj 2007 (CEST)

To je ne le najboljši, temveč edini način. Administratorji nimajo nekega posebnega gumba, s katerim bi prestavili kategorijo. Lahko samo opravijo delo namesto tebe, česar pa ne gre pričakovati. --Eleassar ^pogovor 12:50, 17 maj 2007 (CEST)

Znanstvena klasifikacija

Uporabnik Lynxmb je članek označil kot pristranski (glej pogovorno stran). Prosil bi te za mnenje o ustrezni rešitvi. --Eleassar ^pogovor 11:48, 29 maj 2007 (CEST)

Ščurki

Bi lahko napisal povzetek (okoli 500 znakov), da bo članek postal izbrani. Nalepi ga kar sem, za ostalo pa bom probal poskrbeti čim prej. lp, --Miha 10:53, 2 junij 2007 (CEST)

Evo (če je preveč, vrži ven zadnji odstavek):

Ščúrki (znanstveno ime Blattodea; latinsko blatta - ščurek) so red žuželk z več kot 4000 opisanimi vrstami. So večinoma tropske živali, a je skupina poznana predvsem po vrstah, ki živijo v človekovih bivališčih, kjer delajo škodo. Predstavnike najdemo po vsem svetu razen v polarnih območjih.

Prepoznamo jih po dorzoventralno sploščenem telesu ovalne oblike, nitastih tipalnicah, hipognatni glavi in dveh kratkih, a dobro vidnih cerkih na koncu zadka. Glava je razmeroma enostavno zgrajena - čeljusti so oblikovane kot grizalo z močnimi zobci za drobljenje, sestavljene oči so normalno razvite. Z vrha glavo skoraj v celoti prekriva velik ščitek (pronotum), ki izrašča bočno navzven. Imajo dva para kril, zlagajo jih plosko ob telo. Sprednji par je otrdel in služi za zaščito zadnjega, ki je lahko tudi zakrnel. Noge so razmeroma dolge in tanke, poraščene z močnimi ščetinami.

Ščurki so nočne živali. Podnevi se skrivajo pod kamni ali med listjem oz. v človekovih bivališčih med deskami, za zidovi, v jaških in drugih nedostopnih mestih. Na račun dolgih nog so lahko zelo hitri in jih je precej težko ujeti. So vsejede živali, v naravnem okolju glavnino njihove prehrane sestavlja verjetno mrhovina.

Ampak a ne bi raje dal za izbranega ta teden katerega od Sportijevih člankov, ki že dolgo čakajo med predlogi? Recimo Zgodovina Formule 1 je en tak primeren. Relativno pred kratkim je bila na prvi strani žival (moja človeška ribica), pa pred tem še Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji, o športu pa že 4 mesece nič. Če je problem, da članek Zgodovina F1 nima dovolj glasov za, mu ga dam še jaz. lp, Yerpo 11:26, 2 junij 2007 (CEST)

OK, bom pa dal Šrurke za čez dva tedna. lp, --Miha 14:53, 2 junij 2007 (CEST)

Vseeno sem izbral ščurke, ker je bilo dogovorjeno, da damo VN ZDA 2005 čez tri tedne, torej ob obletnici. --Miha 15:11, 2 junij 2007 (CEST)

Olm

Zdravo. Sem videl, da si se spravil predelati angleški članek o človeški ribici. Že nekaj časa ni bilo komentarjev na peer reviewu, pa sem ga kar nominiral za izbrani članek. Mislim, da je že primeren, če pa še kaj slučajno manjka, bo odziv občestva gotovo večji kot na peer reviewu. LP --Tone 14:54, 13 junij 2007 (CEST)

Uf, ne vem če ga imam čas spravit na nivo FA. Še dodatnega odstavka za uvod nisem utegnil napisat, pa je opomba BrigitteSB že lep čas med komentarji. lp, Yerpo 18:29, 13 junij 2007 (CEST)

S skupnimi močmi bo šlo. Saj proces vzame kakšna dva tedna, medtem bo pa gotovo še kakšen konstruktiven komentar. --Tone 18:50, 13 junij 2007 (CEST)

Čestitam za izbrani članek. --Eleassar ^pogovor 11:42, 27 junij 2007 (CEST)

Kobilice

Malo poglej pogovorno stran, če sva dosegla dogovor ali so še kakšne nejasnosti. --Eleassar ^pogovor 11:42, 27 junij 2007 (CEST)

nadružina/red

Hvala za popravke, pri članku o pravih rilčkarjih. Kako naj v prihodnje ločim nadružino od redu. V izvirnem angleškem članku je namreč pisalo red, vem pa da smo posebneži pri uvrščanju. Imamo malce prilagojen sistem. lp, --Miha 14:23, 24. julij 2007 (CEST)

Red (ordo) je že kar visoka taksonomska kategorija. Recimo "hrošči" so red. V splošnem se pri sodobni taksonomiji razne naddružine, podredovi in podobna šara opuščajo, ker so kriteriji za ločevanje lahko zelo subjektivni (en taksonom bo na osnovi nekih razlik ločil dva podredova, po mnenju drugega pa bodo taiste razlike premajhne in bo zagovarjal ločitev v naddružine), tako da se razvrstitev lahko zelo hitro spreminja. Tistega stavka nisem popravljal, ampak mogoče bi bilo bolje napisati raje kaj v stilu "Taksonomija te družine je zelo zapletena, saj družina obsega kar 400 rodov, taksonomska razmerja med katerimi še niso povsem razjasnjena".

Bogomolke

Galerija pmm ni potrebna; temu je namenjena Zbirka. --Eleassar ^pogovor 12:49, 25. julij 2007 (CEST)

Zbirka je zelo obsežna in mnogokrat nepregledna. Z galerijo (ki je uveljavljen del tudi drugih člankov) sem poskušal predstaviti še nekaj zanimivejših vrst. --Yerpo 12:53, 25. julij 2007 (CEST)

Če se ti zdi, da bi jo potrebovali, naj ostane, vendar gre na splošno proces v smer odstranjevanja takih galerij. Meni se sicer zdi commons:Category:Mantodea (povezana iz članka) čisto pregledna in ravno prav obsežna. --Eleassar ^pogovor 13:03, 25. julij 2007 (CEST)

Re: Članki o ptičih

1. Sem popravil tisto napako, morebitne druge slovnične napake nisem opazil. Moraš tudi vedeti, da sem vse naredil po svojih močeh in da nisem podkovan v slovničnih zadevah tako dobro kot ti. Šele bom.
2. Popravil tabeli na lepšo obliko in dodal vir ter opombo, da je pregled relativen. Domnevam, da bi to moralo zadostovati.
3. Za slike iz birdguides.com nimam pojma, kam naj bi jih uvrstil, razen pod fair use. Morda bo Domen vedel.
4. Bom poskušal dobiti kakšen tiskan vir. --Archangel 17:45, 5. avgust 2007 (CEST)

Sem sprevidel eno hudo pomankljivost pri pregledu pogostnosti: namreč pozabil sem omeniti, da je ta prikaz v bistvu verjetnost srečanja tega ptiča. Je pa tudi res, da je v knjigi navedena potemtakem zelo nejasna ali celo kontradiktorna razlaga the številk, tako da bom tudi to spremenil. Morda bo to poglavje sedaj zadovoljivo. --Archangel 19:33, 5. avgust 2007 (CEST)

Tista slika v Zbirki je celo sijajna po svoje, saj prikazuje razširjenost po celem svetu. Imenitno...Aja, pa našel sem nekaj literature. Samo komaj, ker so knjižnice v mojem okolišu bolj "revne".

Tisto poglavje o pogostnosti pa bom enostavno spremenil v en stavek in ga vključil v eno drugo poglavje. In stvar je rešena. --Archangel 19:27, 6. avgust 2007 (CEST)

Plavček

Zdravo. Ravno hočem narediti članek o plavčku, samo imam en problem glede znanstvenega imena, in sicer: ali je pravo ime Cyanistes caeruleus ali Parus caeruleus? Ponekod sem namreč videl, da bi slednje lahko bilo napačno ali nekaj takega. Aja, pa ali mogoče veš za kakšno knjigo, ki ima podrobno znanstveno klasifikacijo živali (ne samo rod pa vrsto)? Lp, --Archangel 11:47, 15. avgust 2007 (CEST)

Hum, očitno so se Američani lotili preimenovanja. Vsekakor je Parus caeruleus najbolj uveljavljeno ime in predlagam, da zaenkrat navedeš to. Že dostikrat se je zgodilo, da so Američani malo preveč zaupali genetskim analizam in po nepotrebnem delali štalo iz klasifikacije. Če se bo ime uveljavilo, pa se ga lahko itak spremeni naknadno. Lahko pa v poglavju klasifikacija omeniš, da po mnenju ameriških ornitologov sodi plavček v samostojen rod Cyanistes in narediš preusmeritve iz obeh latinskih imen. Glede knjig pa ti odgovorim kasneje, zdaj nimam časa. --Yerpo 14:16, 15. avgust 2007 (CEST)

Ok, hvala za nasvet. Ti Američani so vedno bili zelo posebni... --Archangel 14:22, 15. avgust 2007 (CEST)

Vabilo

Tudi tebe vabim osebno na naše srečanje slovenskih wikipedistov. Vse informacije dobiš v sitenotic-u na vsaki strani slo wikipedije, Pod lipo, pri meni, ter na strani Wikipedija:V živo--Amazone7 14:08, 16. avgust 2007 (CEST)

Hvala za vabilo, vendar me zaradi drugih obveznosti verjetno ne bo. lp, Yerpo 14:14, 16. avgust 2007 (CEST)

To se bo dogajalo v petek, okr. 18h zvečer, termin ni tako napačen. Če boš le lahko, pridi, vesela te bom, pa verjetno ne samo jaz--Amazone7 14:19, 16. avgust 2007 (CEST)

Genska tehnologija/Genetsko inženirstvo

Mislim, da je izraz genetsko inženirstvo primernejši. Ima širši pomen (genski/genetski), poleg tega se v slovenščini za uporabo znanosti v gospodarstvu načeloma ne uporablja izraz tehnologija, ampak tehnika. --Eleassar ^pogovor 14:54, 11. oktober 2007 (CEST)

Kolikor vem je bolj uveljavljen izraz genska tehnologija (med drugim v zakonodajni terminologiji), čeprav sta v uporabi oba. Dokler se v članku omeni oba jaz ne vidim potrebe po kompliciranju. Žal nimam pri roki kakšne strokovnejše literature, bom še pogledal ko pridem do nje. --Yerpo 15:09, 11. oktober 2007 (CEST)

Tehtna literatura je npr. terminološka komisija SBD. Bo zadostovalo? --Eleassar ^pogovor 15:13, 11. oktober 2007 (CEST)

Recimo. --Yerpo 15:35, 11. oktober 2007 (CEST)

Prav, potem bom kar preimenoval kategorijo. --Eleassar ^pogovor 15:37, 11. oktober 2007 (CEST)

vektor (biologija) → vektor (epidemiologija)

• Zamenjava opravljena, se bom poskušal naslednjič prej spomniti, kaj sem označil kot v delu . lp, --Miha 21:02, 12. oktober 2007 (CEST)

OK, hvala. --Yerpo 22:45, 12. oktober 2007 (CEST)

Razlaga

Vse moje navajanje se je zgodilo z namenom. Poleg tega je zgled deloma tudi angleška wikipedija, kajti določene slike se ne da naložiti na zbirki niti ne vem, če je prav, da jih nalagam, so namreč last Muzeja holokavsta. Govorim o sliki blagoslova škofa Stepinaca ter sliki s križem in granatami - kot sem rekla - vse s svojim namenom - najprej je bilo uporabljeno kot referenca, vendar pa je uporabniku v tem primeru lažje klikniti in dobi direktno povezavo - zato sem to spremenila - ti pa spet dodal nazaj - kar se mi zdi slabše. Ostalo je dobro navajano, tudi pri literaturi, vendar sem jaz praktik - torej, lažje se naučim, če mi npr pokaže nekdo drug kot da sama brskam po pravilih in navodilih ker so mi popolnemu računalniškem laiku nemalokrat nejasna. Sedaj bom pregledala samo zadevo, popravila, vendar pa vseeno vztrajam pri tem, da slika o Stepinacu ni med referencami.--Amazone7 12:53, 14. oktober 2007 (CEST)

Ohranitveno stanje

• Glej Uporabniški pogovor:Mihael Simonič#Ohranitveno_stanje

Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Koncentracijsko taborišče Jasenovac

Ker si glasoval "za", preden sem povedal svoje razloge proti, te prosim, da si prebereš razpravo in ponovno razmisliš. --IP 213 18:12, 25. oktober 2007 (CEST)

Slog

Poglej si Wikipedija:Biografski članek. LP, --Klemen Kocjančič (Pog. - Talk) 06:03, 31. oktober 2007 (CET)

Slike

Če si logotipe vzel iz njihove spletne strani, navedi točni naslov. LP, --Klemen Kocjančič (Pog. - Talk) 21:34, 16. november 2007 (CET)

Ja, nekaj v tem smislu. LP, --Klemen Kocjančič (Pog. - Talk) 21

50, 16. november 2007 (CET)

Administrator?

Te lahko predlagam? --Miha 16:37, 30. november 2007 (CET)

Bom zaenkrat ostal navaden uporabnik, hvala. Že tako razmišljam da moram malo zreducirat čas, ki ga porabim za tole. --Yerpo 20:20, 30. november 2007 (CET)

Imena

Urejam infopolje v članku Poljska kampanja (1939). Zanima me, če sem prav napisala dva Angleža, ki imata naziv baron in lord. Druga stvar; tile poveljniki so prevedeni iz Poljske wp, je to dovolj ustrezno? Tam je sicer članek najbolj obsežen in podkrepljen z največ viri (sem naredila malo primerjave). Drugje vsi poveljniki namreč niso našteti. Hvala za odgovor.--Amazone7 14:34, 7. december 2007 (CET)

No, bom za Angleže počakala kakega, ki se bolj spozna Veš kaj je pa zanimivo - da pri Poljakih članek ni izbran, pri Angležih pa!--Amazone7 14:59, 7. december 2007 (CET)

Puma

Zdravo,

si lahko prosim pogledaš uvodno vrstico članka Puma. Zanima me, ali je točna navedba, da se tej živali (v slovenščini) reče tudi gorski lev ali panter. Hvala in LP, Jalen 20:26, 10. december 2007 (CET)

Tole je očitno prevedeno iz angleškega članka, kar se slovenščine tiče pa ne vem. Jaz še nisem slišal za to rabo, ampak knjiga Velika enciklopedija. Sesalci. (COBISS), ki so jo prevajali sami eminentni biologi (ni mišljeno sarkastično), dejansko navaja ime gorski lev za pumo (pa tudi srebrni lev). Tako da nekaj bo na tem. Za panterja pa ne vem, mogoče bi bilo vseeno fajn pustit noter in naredit razločitev, pri slovenjenju imen živali, ki ne živijo pri nas, je vedno hudič. --Yerpo 22:06, 10. december 2007 (CET)

Tudi jaz sem takoj opazil, da gre za prevod iz angleščine, zato sem hotel preveriti. Potem bomo pustili, kot je. --Jalen 22:10, 10. december 2007 (CET)

Sike - tehnikalije

Hvala za opombe in kritiko. Spodbudilo me je, da sem naredil tisto na kar sem se že dalj časa pripravljal (pa nisem našel prostega časa) in sicer:

• ponovno sem predelal priročnik za uporabo aparata
• dokaj temeljiti sem predelal knjigo Pečenko: Fotografirajmo digitalni, ki sem jo kupil pred časom z nekim časopisom in je neprebrana obležala na polici

Sedaj bolje poznam možnosti fotoaparata, njegove prednosti in slabosti. Nastavljen je sedaj na 3264 * 2448 pixlov in superfino kompresijo, kar mi da še vedno dober mega fotk. Iz enotedenskega zdravljenja v Rogaški Slatini (Juneževa domačija, Muzej na prostem Rogatec, Paviljon kaktusov, kraj in objekti, kartuzija žiče) sem jih prinesel okrog 600. Še enkrat hvala. LP --Janez Novak 11:59, 17. december 2007 (CET)

Ptiči

Zanima me, ali dogovor o kategorizaciji še drži oz. če smem, kdaj se boš lotil prekategoriziranja? --Eleassar ^pogovor 12:57, 18. december 2007 (CET)

Ja, malo je padlo iz seznama prioritet, ampak nisem (povsem) pozabil. Če ne prej bom med prazniki to uredil. --Yerpo

Aha, vidim, da si že uredil. Hvala. --Eleassar ^pogovor 15:23, 11. januar 2008 (CET)

Kako katerimi prazniki? Saj sem prekategoriziral (glej Kategorija:Klasifikacija ptičev) --Yerpo ^Ha? 15:24, 11. januar 2008 (CET)

Še enkrat oprosti. --Eleassar ^pogovor 15:34, 11. januar 2008 (CET)

Ni problem, samo navzkriž sva tipkala. --Yerpo ^Ha? 15:37, 11. januar 2008 (CET)

Terapevtsko jahanje

Pozdravljen. Lotil sem se urejanja sloga pri temu članku, zato bi me zanimalo, če je OK. V nasprotnem primeru povej kje bi lahko še kaj izboljšal. Gaber 19:53, 23. december 2007 (CET)

Par malenkosti sem še popravil, kar se sloga tiče je zdaj bolj ali manj v redu. Poskusi poiskat še kakšno relevantno notranjo povezavo in dodat vire. Malo me moti edino stavek "Zaradi svojih pozitivnih vplivov na človeka postaja vedno bolj razširjeno v svetu, zato tudi uporaba v terapevtske namene dobiva na veljavi." v uvodu... takšne splošne trditve znajo biti zavajajoče in se berejo bolj kot promocijski material kot enciklopedični članek. Poskusi raje pridobit kakšno statistiko glede uporabe hipoterapije in navedi vir. lp, Yerpo ^Ha? 21:16, 23. december 2007 (CET)

Pozdravljen. Hvala za pregled. Sem tisto "oglasno" navedbo preoblikoval, poleg tega mi je uspelo najti eno tujo raziskavo, ter še eno našo. LP Gaber 22:52, 23. december 2007 (CET)