Pogovor:Škržati
Škržat/škržad[uredi kodo]
MMG, tvojo prestavitev škržatov na škržade sem razveljavil. Po Slovenskem pravopisu je škržad pokrajinsko zahodno, priporočena oblika je škržat. Enako piše tudi v literaturi, ki mi je na razpolago (Svetovna enciklopedija živali, Živalstvo Evrope) škržati in ne škržadi.
Me pa veseli, da si Hemiptera popravil na polkrilce. Sam sem imel to že nekaj časa v mislih. Glede na druge podobne prevode se mi zaradi poenotenja zdi, da je bolje, kot če bi uporabil izraz kljunate žuželke. Stenice pa bi morda lahko bile raznokrilci. --Eleassar pogovor 11:28, 20 marec 2007 (CET)
- Dejansko je raznokrilci sinonim za stenice, kar bom upošteval tudi pri pisanju članka.
- Glede škržatov/škržadov se pa ne strinjam povsem. Ime škržad je uporabljeno v knjigi Živalstvo Slovenije - poglavje o njih je napisal dr. Matija Gogala, skupaj z dr. Tomijem Trilarjem (oba iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije) med vodilnimi svetovnimi strokovnjaki za škržade ([1]). Oziroma, kakor je v svojem diplomskem delu zapisal kolega Janez Prešeren (mentor katerega je bil dr. M. Gogala):
»Škržad«, škržat - Že nekaj let poteka škržadja pravda. Razlog je za človeka, ki se ne ukvarja s slavistiko, morda nekoliko »kašast« (al' prav se piše kaša ali kaša). Obe besedi imata namreč isti pomen. Razlogi, ki govorijo za souporabo oblike »škržad«, zadnji izdaji Slovenskega pravopisa (Toporišič, 2001) navkljub, so trije. Prvič, oblika besede s končnico »-d« je bila uradna oblika do leta 1935; tako obliko je dal v takratni Slovenski pravopis profesor Levec, verjetno na podlagi Erjavčeve rabe besede škržad in Štrekljeve habilitacije Morphologie iz leta 1886: ta predvideva v nominativu obliko škržat, v ostalih sklonih pa uporablja končnico z »-d« (Matičetov, 1999). Drugi razlog je ta, da je v večjem delu primorske regije, kjer je zastopanost te skupine živali v Sloveniji daleč največja, najbolj pogosta raba oblike z »-d« (Matičetov, 1999). Tretji in najpreprostejši pa je ta, da je besedo škržad lažje izgovoriti in sklanjati, kot njeno uradno sopomenko. ([2])
- --Yerpo 11:54, 20 marec 2007 (CET)
- Vendarle pa je regulator slovenskega jezika SAZU in ne Janez Prešeren. Poleg tega dajemo v slovenski Wikipediji prednost najpogostejši obliki, kadar gre za izbiro med dvema strokovno enako upravičenima (obe besedi imata namreč isti pomen), in katera je pogostejša, lahko hitro ugotoviš z najdi.si testom.
- Sicer pa našteti razlogi pmm nimajo kaj dosti veljave oz. so vsaj dvomljivi. Ad 1: jezik se je v dvajsetem stoletju precej spremenil. Tako so npr. šele v 20. letih odpravili branje po črki in l-kanje. Ad 2: uporabljamo knjižni jezik, ne pa primorsko slovenščino. Knjižna slovenščina pa izhaja iz osrednjeslovenskega govora. Ad 3: kaj je lažje izgovoriti in sklanjati, je nejasno, besede na -at pa so številne.
- Hotel sem povedati, da slavisti v Ljubljani dostikrat nimajo zares občutka, kakšna jezikovna oblika se uporablja med ljudmi. Po mojem mnenju je oblika s »-t« slučajno mutirala in je v širšo uporabo prišla samo zato, ker je zapisana v pravopisu. Ne pravim da je Janez Prešeren regulator jezika, bi pa bilo vseeno kdaj pa kdaj dobro poslušati strokovnjake s področja. In čeprav niso slavisti, imajo ponavadi bolj pristen stik z ljudmi, ki te izraze dejansko uporabljajo (kaj bo povprečnemu Ljubljančanu beseda škržat/-d razen kadar gre v Umag na morje?). Ampak v redu, držimo se SSKJ da ne bo prišlo do kakšne bolj kritične zmešnjave in naredimo pač preusmeritev s škržada na škržata.
- --Yerpo 18:19, 20 marec 2007 (CET)
- PS: mimogrede, prof.dr. Matija Gogala, ki ga omenjam, je član SAZU.
Evo, vox populi, jaz od nekdaj uporabljam besedo škržat (v tem koncu Slovenije, t.j. Ljubljana, je tako). Nekoč sem prebral tudi B. Hofmanovo zbirko pesmi z naslovom Ne kliči, tu ni škržatov. Razen tega, da jih poslušam, ko sem na morju, o njih ne vem nič. Si bom pa prebral, ko bo članek razširjen. lp., Ziga 19:14, 20 marec 2007 (CET)