Seznam rimskokatoliških nadškofov Ljubljane
Škofija Ljubljana je bila ustanovljena leta 1461, ustanovil pa jo je cesar Friderik III. S tem je Ljubljana po približno 850 letih ponovno postala škofijski sedež kot naslednica antične Škofije Emona. To je bil prvi primer obnovitve škofijskega sedeža na področju današnje Slovenije. Drugi primer je Škofija Celje, ki je leta 2006 pravtako postala sedež na ozemlju antične Škofije Celeia. Tretja antična škofija, tista v Poetoviu, ni bila obnovljena, pač pa le priznana s statusom naslovne škofije, ki ga je prejela leta 2000.
Srednjeveška Škofija Ljubljana je bila prvič povišana v nadškofijo v Novem veku v letih 1788 do 1807 in takrat je postal škof Mihael Brigido prvi in edini nadškof in metropolit. Po ukinitvi nadškofije in metropolije je bila v Ljubljani spet škofija, do leta 1961, ko jo je papež Janez XXIII. ob 500-letnici obstoja ponovno povzdignil v nadškofijo, prvi novi nadškof pa je postal Anton Vovk. Leta 1968 jo je papež Pavel VI. določil tudi za sedež metropolije, metropolit pa je postal nadškof Jožef Pogačnik.
Emonski škofje
[uredi | uredi kodo]Ljubljanski škofje
[uredi | uredi kodo]| # | Slika | Ime | Rojen, umrl | Škof | Opombe |
|---|---|---|---|---|---|
| 1. | Žiga Lamberg | okoli 1415, grad Gutenberg pri Tržiču 18. junij 1488, Ljubljana |
3. julij 1463 1488 |
||
| 2. | Krištof Ravbar | 11. marec 1478 26. oktober 1536, Dunaj |
1488 1536 |
ni popolnoma jasno, kdaj je v resnici prevzel upravljanje škofije | |
| 3. | Franc Kacijanar | okoli 1488, Begunje 31. marec 1544, Ljubljana |
1536 1543 |
||
| 4. | Urban Tekstor | okoli 1491, Lipa 30. marec 1558, Donauwörth |
1543 1558 |
||
| 5. | Peter Seebach | okoli 1500, Smlednik 25. december 1568, Gornji grad |
1561 1568 |
||
| 6. | Konrad Adam Glušič | okoli 1527, Komen po 24. maju 1578, Gornji Grad |
pred 5. aprilom 1571 1578 |
||
| Baltazar Radlič | 1533, Višnja Gora 19. julij 1579, Gornji grad |
1579 | leta 1578 ali 1579 je nadvojvoda Karel II. Avstrijski Radliča imenoval za škofa, pred 16. julijem 1579 je Radlič bil umeščen in je prevzel škofijske posesti v Gornjem Gradu, papež Gregor XIII. je imenovanje za škofa potrdil 19. julija 1579, na dan Radličeve smrti; škofovskega posvečenja ni dočakal | ||
| 7. | Janez Tavčar | okoli 1544, Štanjel 24. avgust 1597, Gradec |
avgust 1580 1597 |
||
| 8. | Tomaž Hren | 13. november 1560, Ljubljana 10. februar 1630, Gornji Grad |
1597 1630 |
||
| 9. | Rinaldo Scarlicchio | 16. stoletje, Gradec 1640, Ljubljana |
1630 1640 |
prej škof Škofije Trst | |
| 10. | Oton Friderik Buchheim | 3. april 1604 3. april 1664 ? |
21. april 1641 3. april 1664 ? |
||
| 11. | Jožef Rabatta | 1620 1683 |
11. november 1664 28. november 1683 |
||
| 12. | Žiga Krištof Herberstein | 13. februar 1644, Gradec 20. julij 1716, Perugia |
1. maj 1684 24. maj 1701 |
||
| 13. | Franc Ferdinand Kuenburg | 5. februar 1651, Moš, danes Italija 7. August 1731 |
18. julij 1701 10. april 1711 |
potem nadškof Nadškofije Praga | |
| 14. | Franc Karl Kaunitz | 2. november 1676 25. september 1717 |
7. junij 1711 25. september 1717 |
||
| 15. | Viljem Leslie | 1650 4. april 1727 |
5. januar 1718 4. april 1727 |
prej škof koadjutor Škofije Trst ter škof Škofije Vác | |
| 16. | Žiga Feliks Schrattenbach | 10. januar 1674, Gradec 12. junij 1742, Gornji grad |
17. marec 1728 12. junij 1742 |
||
| 17. | Ernest Amadej Attems | 21. december 1694 5. december 1757 |
6. oktober 1742 5. december 1757 |
prej pomožni škof Škofije Passau | |
| 18. | Leopold Jožef Petazzi | 18. julij 1703 22. november 1772 |
22. september 1760 22. november 1772 |
prej škof Škofije Trst | |
| 19. | Karel Janez Herberstein | 7. junij 1719, Gradec 7. oktober 1787, Ljubljana |
28. november 1772 7. oktober 1787 |
prej koadjutor; za življenja mu ni uspela ustanovitev nadškofije | |
| 20. | Mihael Brigido | 9. februar 1742, Trst 23. julij 1816, Trst |
27. april 1788 24. oktober 1806 |
nadškof in metropolit v Ljubljani (edini do leta 1968), potem škof Škofije Spiš | |
| 21. | Anton Kavčič | 8. december 1743, Idrija 17. marec 1814 |
15. julij 1807 17. marec 1814 |
prej pomožni škof Nadškofije Dunaj | |
| 22. | Avguštin Gruber | 23. junij 1763, Dunaj 28. junij 1835, Salzburg |
8. september 1816 16. februar 1823 |
potem nadškof Nadškofije Salzburg | |
| 23. | Anton Alojzij Wolf | 14. junij 1782, Idrija 7. februar 1859, Ljubljana |
2. oktober 1824 7. februar 1859 |
||
| 24. | Jernej Vidmar | 11. avgust 1802, Kranj 17. maj 1883, Kranj |
17. junij 1860 1875 |
koncilski oče 1. vatikanskega koncila | |
| 25. | Janez Zlatoust Pogačar | 22. januar 1811, Vrba 25. januar 1884, Ljubljana |
5. september 1875 25. januar 1884 |
||
| Janez Gogala | 22. junij 1825, Kranj 4. maj 1884, Ljubljana |
za škofa ga je imenoval cesar Franc Jožef I. 19. aprila 1884, papež Leon XIII. je imenovanje odobril, vendar je Gogala umrl še preden je iz Rima prišlo uradno imenovanje; škofovskega posvečenja ni dočakal | |||
| 26. | Jakob Missia | 30. junij 1838, Hrastje - Mota 24. marec 1902, Gorica |
7. december 1884 24. marec 1898 |
potem nadškof Nadškofije Gorica, kasneje prvi slovenski kardinal ter član Rimske kurije | |
| 27. | Anton Bonaventura Jeglič | 29. maj 1850, Begunje 2. julij 1937, Stična |
24. marec 1898 17. maj 1930 |
prej pomožni škof Nadškofije Vrhbosna (Sarajevo), po upokojitvi naslovni nadškof | |
| 28. | Gregorij Rožman | 9. marec 1883, Dolinčiče, Koroška, danes Avstrija 16. november 1959, Cleveland, Ohio, Združene države Amerike |
28. junij 1930 16. november 1959 |
prej 1 leto koadjutor; de facto škof do 5. maja 1945, ko je pobegnil v tujino, de iure škof do smrti. Do 14. junija 1945 je vodil škofijo generalni vikar Ignacij Nadrah (aretiran), za njim generalni vikar Anton Vovk, ki je 1. decembra 1946 postal pomožni škof | |
| 29. | Anton Vovk | 19. maj 1900, Vrba 6. julij 1963, Ljubljana |
26. november 1959 6. julij 1963 |
1946 pomožni škof, 1950 apostolski administrator, 1959 redni škof, od 22. decembra 1961 redni nadškof, koncilski oče 2. vatikanskega koncila, kandidat za svetnika | |
| 30. | Jožef Pogačnik | 28. september 1902, Kovor 25. marec 1980, Ljubljana |
28. marec 1964 23. februar 1980 |
koncilski oče 2. vatikanskega koncila; 1963 pomožni škof in nato apostolski administrator; 1964 redni nadškof, od 22. novembra 1968 metropolit (umeščen 1969) | |
| 31. | Alojzij Šuštar | 14. november 1920, Grmada 29. junij 2007, Ljubljana |
13. april 1980 5. marec 1997 |
prvi predsednik Slovenske škofovske konference (ob ustanovitvi 1983 še »pokrajinske« kot sestavnega dela jugoslovanske, od 1993 priznano samostojne) | |
| 32. | Franc Rode | 23. september 1934, Ljubljana | 6. april 1997 11. februar 2004 |
kasneje prefekt Kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja ter (kurijski) kardinal | |
| 33. | Alojz Uran | 22. januar 1945, Spodnje Gameljne 11. april 2020, Ljubljana |
25. oktober 2004 28. november 2009 |
prej 12 let pomožni škof; 28. novembra 2009 je papež Benedikt XVI. sprejel njegov odstop s položaja ljubljanskega nadškofa in metropolita, za katerega je zaprosil zaradi slabega zdravstvenega stanja.[2][3] | |
| 34. | Anton Stres | 15. december 1942, Donačka Gora | 28. november 2009 31. julij 2013 |
prej pomožni škof Škofije Maribor, prvi škof Škofije Celje in nadškof-koadjutor Nadškofije Maribor | |
| 35. | Stanislav Zore | 7. september 1958, Znojile | 23. november 2014 trenutni nadškof |
prej provincialni minister Frančiškanske province sv. Križa |
Pomožni škofje
[uredi | uredi kodo]| # | Slika | Ime | Rojen, umrl | Pomožni škof | Opombe |
|---|---|---|---|---|---|
| 1. | Mihael Kumar | 1598, Grgar 20. julij 1653 , Novo mesto |
8. januar 1640 20. julij 1653 |
||
| 2. | Franc Maksimilijan Vaccano | 20. oktober 1609, Šempas 15. avgust 1672 , Trst |
14. avgust 1653 12. marec 1663 |
prej škof Škofije Pičen, potem škof Škofije Trst | |
| 3. | Karel Janez Herberstein | 7. junij 1719, Gradec 7. oktober 1787, Ljubljana |
7. januar 1770 28. november 1772 |
škof koadjutor, potem škof ordinarij | |
| 4. | Franc Jožef Mikolič | 17. marec 1739, Ljubljana 4. december 1793, Ljubljana |
23. januar 1790 4. december 1793 |
||
| 5. | Franc Borgia Raigesfeld | 26. september 1736, Gradec 16. julij 1800, Ljubljana |
8. oktober 1795 16. julij 1800 |
||
| 6. | Janez Anton Ricci | 1. februar 1745, Krmin 27. julij 1818, Naklo |
4. oktober 1801 27. julij 1818 |
||
| 7. | Gregorij Rožman | 9. marec 1883, Dolinčiče 16. november 1959, Cleveland |
14. julij 1929 28. junij 1930 |
škof koadjutor, potem škof ordinarij | |
| 8. | Anton Vovk | 19. maj 1900, Vrba 6. julij 1963, Ljubljana |
1. december 1946 27. september 1950 |
potem apostolski administrator, škof ordinarij, nadškof | |
| 9. | Jožef Pogačnik | 28. september 1902, Kovor 25. marec 1980, Ljubljana |
7. april 1963 28. marec 1964 |
potem nadškof ordinarij | |
| 10. | Stanislav Lenič | 6. november 1911, Župeča vas 4. januar 1991, Ljubljana |
14. januar 1968 5. november 1988 |
||
| 11. | Jožef Kvas | 9. september 1919, Zalog pri Cerkljah 29. december 2005, Ljubljana |
12. junij 1983 13. november 1999 |
||
| 12. | Alojz Uran | 22. januar 1945, Spodnje Gameljne 11. april 2020, Ljubljana |
6. januar 1993 25. oktober 2004 |
potem nadškof ordinarij | |
| 13. | Andrej Glavan | 16. oktober 1943, Soteska | 12. junij 2000 7. april 2006 |
potem prvi škof Škofije Novo Mesto, apostolski administrator Nadškofije Ljubljana | |
| 14. | Anton Jamnik | 27. julij 1961, Ljubljana | 8. januar 2006 | ||
| 15. | Franc Šuštar | 27. april 1959, Ljubljana | 15. marec 2015 |
Vir[4]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Metod Benedik (uredil), Zgodovina Cerkve na Slovenskem, Mohorjeva družba, Ljubljana 1991, stran 423.
- ↑ Anton Stres novi ljubljanski nadškof. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 28.11.2009.
- ↑ Personalne spremembe v Cerkvi na Slovenskem RKC.Pridobljeno 28.11.2009.
- ↑ France M. Dolinar, Ljubljanski škofje, Družina, Ljubljana 2007, strani 543–566.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]






































