Luna: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
m robot Dodajanje: az:Ay |
||
| Vrstica 233: | Vrstica 233: | ||
[[ar:قمر]] |
[[ar:قمر]] |
||
[[ast:Lluna]] |
[[ast:Lluna]] |
||
[[az:Ay]] |
|||
[[bg:Луна]] |
[[bg:Луна]] |
||
[[bn:চাঁদ]] |
[[bn:চাঁদ]] |
||
Redakcija: 09:18, 12. februar 2007
- Ta članek govori o Zemljini luni. O lunah v splošnem glejte članek Naravni satelit.
 Luna, kot jo vidimo z Zemlje | |||||||
| Značilnosti tira | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Obseg tira | 2.413.402 km (0,016 AE) | ||||||
| Izsrednost tira | 0,0554 | ||||||
| Prizemlje | 363.104 km (0,0024 AE) | ||||||
| Odzemlje | 405.696 km (0,0027 AE) | ||||||
| Obhodna doba | 27,321 66155 d (27 d 7 h 43,2 min) | ||||||
| Sinodska doba | 29,530 588 d (29 d 12 h 44,0 min) | ||||||
| Povprečna tirna hitrost | 1,022 km/s | ||||||
| Največja tirna hitrost | 1,082 km/s | ||||||
| Najmanjša tirna hitrost | 0,968 km/s | ||||||
| Naklon tira | med 28,60° in 18,30° (5,145 396° na ekliptiko) | ||||||
| Dolžina dvižnega vozla | nazaduje, 1 obrat na 18,6 let | ||||||
| Argument prizemlja | napreduje, 1 obrat na 8,85 let | ||||||
| Satelit | Zemlje | ||||||
| Fizikalne značilnosti | |||||||
| Ekvatorialni premer | 3,476.2 km[1] (0,273 Zemljinega) | ||||||
| Premer prek tečajev | 3.472,0 km (0,273 Zemljinega) | ||||||
| Sploščenost | 0,0012[2] | ||||||
| Površina | 3,793×107 km² (0,074 Zemljine) | ||||||
| Prostornina | 2,1958×1010 km³ (0,020 Zemljine) | ||||||
| Masa | 7,347 673×1022 kg (0,0123 Zemljine) | ||||||
| Srednja gostota | 3.346,2 kg/m3 | ||||||
| Težnost na ekvatorju | 1,622 m/s2 (0,1654 g) | ||||||
| Ubežna hitrost | 2,38 km/s | ||||||
| Vrtilna doba | 27,321 661 d (sinhrono vrtenje) | ||||||
| Hitrost vrtenja | 16,655 km/h (na ekvatorju) | ||||||
| Nagib osi | 1,5424° na ekliptiko | ||||||
| Odbojnost | 0,12 | ||||||
| Navidezni sij | -12,74 | ||||||
| Površinska temperatura |
| ||||||
| Osnovna sestava Lunine skorje in plašča | |||||||
| ocenjen odstotek mase | |||||||
| kisik | 42,6 % | ||||||
| magnezij | 20,8 % | ||||||
| silicij | 20,5 % | ||||||
| železo | 9,9 % | ||||||
| kalcij | 2,31 % | ||||||
| aluminij | 2,04 % | ||||||
| nikelj | 0,472 % | ||||||
| krom | 0,314 % | ||||||
| mangan | 0,131 % | ||||||
| titan | 0,122 % | ||||||
| Značilnosti atmosfere | |||||||
| Atmosferski tlak | 3 . 10-13kPa | ||||||
| helij | 25 % | ||||||
| neon | 25 % | ||||||
| vodik | 23 % | ||||||
| argon | 20 % | ||||||
| metan |
sledovi | ||||||
Lúna ali Mésec je Zemljin edini naravni satelit. Izraz Luna prihaja iz latinščine, grški izraz pa je Selene. Slovenski izraz Mesec je povezan z koledarskim mesecem, saj Luna zamenja vse svoje mene v slabem mesecu dni, včasih pa je bil koledarski mesec vezan prav na gibanje Lune. Simbol lune je srp.
Povprečna oddaljenost Lune od Zemlje je 384.401 km, zato odbita svetloba z njenega površja doseže Zemljo v okoli 1,3 sekunde. Premer Lune znaša 3476 km, s čimer je Zemljina Luna peta največja luna v Osončju, tako po premeru kot po masi. Pred njo so Ganimed, Titan, Kalisto in Io.
Prvi človeški predmet, ki je padel na Lunino površje, je bila sonda Luna 2 v letu 1959. Prve fotografije nam nevidne druge strani lune je istega leta naredila Luna 3. Prvo vesoljsko plovilo, ki je opravilo mehak pristanek, je bilo Luna 9 leta 1966. Prva človeška odprava v tirnico okoli Lune je bila odprava Apollo 8, prvič pa je nanjo stopil človek leta 1969 s krova odprave Apollo 11. Je edino nebesno telo poleg Zemlje, na katerega je stopil človek.
Dve strani Lune
Luna ima sinhrono vrtenje, kar pomeni, da Zemlji vedno kaže skoraj enak obraz (čeprav prihaja do majhnega odmika, libracije). Stran Lune, ki kaže obraz Zemlji, se imenuje bližnja stran, nasprotna stran pa oddaljena ali kar druga. Oddaljena stran Lune se včasih imenuje tudi temna stran, kar pomeni, da je skrita in zato neznana, ne pa zato, ker ne bi bila osvetljena, saj v povprečju dobi enako količino svetlobe kot bližnja stran. Vesoljska plovila na drugi strani Lune ne morejo neposredno komunicirati z Zemljo.
Oddaljeno stran Lune je leta 1959 prva fotografirala sovjetska sonda Luna 3. Ena od pomembnih značilnosti oddaljene strani je skoraj popolna odsotnost morij, ki jih lahko vidimo na bližnji strani. Samo 2 % površja oddaljene strani prekrivajo morja, kar je malo v primerjavi z 31 % na bližnji strani. Najbolj verjetna razlaga za to raznolikost je povezana z višjo koncentracijo elementov, ki proizvajajo toploto, na bližnji strani. To je bilo ugotovljeno s geokemijskimi zemljevidi od spektrometra gama žarkov na Lunar Prospectorju.[3][4][5][6]
| 90° zahodno | bližnja stran | |
|---|---|---|
|
| |
|
| |
| 90° vzhodno | oddaljena stran |
Tirnica in razmerje z Zemljo
Luna obkroži Zemljo vsakih 27,3 dni. V nasprotju z ostalimi naravnimi sateliti drugih planetov Luna obkroža Zemljo blizu ravnine ekliptike in ne ravine ekvatorja.
Zemlja in Luna imata veliko fizičnih vplivov ena na drugo, vključno z bibavico. Večina bibavičnih učinkov, ki jih lahko opazimo na Zemlji, so zaradi Luninega težnostnega privlaka, Sonce pa ima manjši vpliv. Bibavični učinki vplivajo na povečevanje oddaljenosti Lune od Zemlje in sicer okoli 4 metre na stoletje.
Sistem Zemlja-Luna ne smatramo kot sistem planet-luna, ampak bolj za dvojni planet.[7] Luna je namreč zelo velika glede na gostiteljski planet, saj ima četrtino Zemljinega premera in 1/81 mase. Ker pa se masno središče nahaja znotraj Zemlje, sistem Zemlja-Luna ne dosega uradne definicije dvojnega planeta od IAU.[8]
Leta 1997 je bilo odkrito, da ima asteroid 3753 Cruithne nenavadno podkvasto tirnico, povezano z Zemljo in zato nekateri ta asteroid imenujejo kot drugo Zemljino luno. Vendar pa to za astronome ni, saj ima dolgoročno nestabilno tirnico. [9] V tem času so bili odkriti še trije drugi asteroidi, ki imajo podobno tirnico kot Cruithn, in sicer (54509) 2000 PH5, (85770) 1998 UP1 in 2002 AA29.
Poleti na luno
-Apolo 11 je prvi poletel na luno- 16 . 7 1969. Na luno je prišel 20. 7. 1969.Juri Gagarin je bil prvi človek v vesolju,prvi je obkrožil zemljo. Apollo 11 je bila misija z človeško posadko, ki je pristala na luni. Neil Armstrong je bil prvi človek ki je stopil na luno. Izrekal je naslednje beede: velik korak za človeka, a majhen za človeštvo. Pri Apollu 13 je prišlo do hude okvare, tako da ni mogel pristati na luni. Zadnjič je človeška noga stopila na luni decembra, 1974. Na luno so pristali šestkrat.
Videz Lune
Enolično, s prahom pokrito kamnito površje ima nešteto kraterjev s premerom do 200 in višino do 8 kilometrov. Luna prejema svetlobo od Sonca, zaradi tega jo vidimo v različnih menah (mlaj - Luna leži med Zemljo in Soncem; ščip - Zemlja je med Luno in Soncem). Kadar gre ščip Zemljino senco, nastane delni ali popolni Lunin mrk.
Glej tudi
Viri
- ↑ Onasch, Bernd (2006). »Luna«. Pridobljeno 20. marca 2006.
- ↑ »Dejstva o Luni«. NSSDC. Pridobljeno 20. marca 2006.
- ↑ Charles Shearer in 15 soavtorjev (2006). »Thermal and magmatic evolution of the Moon (Termalna in magmatska evolucija Lune)«. Reviews in Mineralogy and Geochemistry. 60: 365–518.
- ↑ Mark Wieczorek in Roger Phillips (2000). »The Procellarum KREEP Terrane: Implications for mare volcanism and lunar evolution (Procellarum KREEP Terrane: Implikacije za vulkanizem morij in lunarne evolucije)«. J. Geophys. Res. 105: 20, 417–420, 430.
- ↑ Bradley. Jolliff, Jeffrey Gillis, Larry Haskin, Randy Korotev in Mark Wieczorek (2000). »Major lunar crustal terranes (Večji lunarni skorjasti tereni)«. J. Geophys. Res.: 4197–4216.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - ↑ G. Jeffrey Taylor (31. avgust, 2000). »A New Moon for the Twenty-First Century (Nova Luna za enaindvajseto stoletje)«.
{{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v:|date=(pomoč) - ↑ »Welcome to the double planet (Dobrodošli na dvojni planet)«. European Space Agency (ESA). 2003-10-05. Pridobljeno 17. oktober 2006.
{{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v:|date=(pomoč) - ↑ »IAU Q & A«. International Astronomical Union (IAU). Pridobljeno 14. oktobra 2006.
- ↑ »No, it's not our "second" moon!!! (Ne, ni naša »druga« luna!)« (v English). Pridobljeno 10. oktobra 2006.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
Zunanje povezave
 | Ta članek o astronomiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |