Apollo 11

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Apollo 11
Znak odprave
Apollo 11 insignia.png
Podatki odprave[1]
Ime odprave Apollo 11
Oznaka 1969-059A
Servisni modul SM-107
Lunarni modul LM-5
klicni znak Eagle
masa 16.448 kg
Posadka 3
Raketa nosilka Saturn V SA-506
Izstrelitvena ploščad LC 39A
Kennedyjevo vesoljsko središče,
Florida, ZDA
Izstrelitev 16. julij 1969
13:32:00 UTC
Pristanek na Luni
20. julij 1969   20:17:40 UTC
Morje tišine
0° 40' 26,69" N   23° 28' 22,69" E
(glede na Zemljin koordinatni sistem IAU)
Čas zunaj plovila 2h 36m 40s
Čas na površju Lune 21h 31m 20s
Masa Luninega vzorca 21,55 kg
Število Luninih tirov 30
Čas CSM v Luninem tiru 2d 11h 30m 25,79s
Pristanek 24. julij 1969
16:50:35 UTC
13°19′N 169°9′W / 13.317°N 169.15°W / 13.317; -169.15
Trajanje odprave 8d 3h 18m 35s
Slika posadke
Ap11-s69-31740.jpg
L-D: Armstrong, Collins, Aldrin
Sorodne odprave
Predhodna odprava Naslednja odprava
Apollo-10-LOGO.png Apollo 10 AP12goodship.png Apollo 12

Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, in peta po vrsti v Nasinem Programu Apollo.

Skupaj s poveljnikom odprave Neilom Armstrongom sta bila v odpravi pilot Komandnega modula CM-107 (Kolumbija (Columbia)) Michael Collins in pilot Lunarnega modula LM-5 (Orel (Eagle)) Edwin Aldrin, imenovan tudi Buzz (vzdevek) t. Štartali so s Kennedyjevega vesoljskega središča 16. julija ob 9. uri 32 minut po tamkajšnjem času in štiri dni prepotovali 400.000 kilometrov do Lune. V lunarni modul sta se vkrcala Armstrong in Aldrin. 20. julija ob 13. uri in 15 minut sta se ločila od matične ladje v kateri je ostal pilot Collins. Po 102 urah in 15 minutah od starta z Zemlje, sta ob 16. uri in 17 minut pristala na Luni v Morju tišine. Potem, ko sta se nekaj ur pripravljala, je Armstrong 20. julija 1969 ob 22. uri in 56 minut (21. julija ob 3. uri zjutraj po srednjeevropskem času) zlezel po lestvi in skočil na Lunina tla. Nato je izgovoril slavni stavek:

 »That is one small step for man, one giant leap for a mankind. (To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo
Buzz Aldrin na Luni. Pri tem je lahko Neil Armstrong fotografiral oba s pomočjo odboja na Aldrinovem vizirju.

Čez 20 minut je izstopil tudi Aldrin. Razobesila sta ameriško zastavo in opravila različna merjenja, ter zbrala lunarno kamenje. Na kraju prvega izkrcanja sta pustila tablico z napisom:

 »Tu so ljudje s planeta Zemlja prvič stopili na Luno. Prišli smo v miru za vse človeštvo.«

Na njej je bil tudi datum in podpisi astronavtov in takratnega ameriškega predsednika Richarda Nixona. Njuno dejanje so po televiziji spremljali milijoni ljudi. Po Luni sta se potepala 2 uri in 31 minut. Z gornjim delom lunarnega modula sta se izstrelila s podnožja proti komandni kapsuli, ki je ostalo na njej. Z njo sta se spajala 3 ure in 40 minut. Po osmih dneh, treh urah in 18 minutah so se vrnili na Zemljo v Tihi ocean. Pobrala sta jih helikopter in letalonosilka Hornet. Največji ugled je bil pripisan Armstrongu, ki mu je predsednik Johnson podelil najvišje odlikovanje, NASA pa dve medalji. Še najmanj petnajst medalj je dobil od drugod. Naslednje odprave Apollo in naveličanost javnosti je celoten program potisnil v zgodovino. Pokazali so se tudi dvomljivci, ki iz napak na fotografijah dokazujejo, da je bila vse le ena največjih prevar. Televizijski prenosi naj bi bili posneti na Zemlji, kamenje pa naj bi ponaredili ali pa ga nabrali v kakšni puščavi. Drugi dvomijo o tem ali ni bil prvi človek na Luni Aldrin in ne Armstrong.

Posadka[uredi | uredi kodo]

V primeru nesreče[uredi | uredi kodo]

Če se astronavta Neil Armstrong in Edwin Aldrin ne bi mogla vrnita s površja Lune, je imel ameriški predsednik Nixon pripravljen poseben govor. Po vnaprej pripravljenem scenariju, bi predsednik najprej poklical astronavtovi ženi (vdovi) in jima sporočil žalostno vest. Nixon bi nato javno prebral posebno sporočilo. V kontrolnem centru bi zatem prekinili komunikacijsko zvezo z astronavtoma na Luni, duhovnik pa bi opravil enak pogrebni obred kot to velja na morju. Tretji astronavt, Michael Collins, ki je v matični ladji obkrožal Luno, bi se nato sam vrnil na Zemljo.

Nadomestna posadka[uredi | uredi kodo]

Pomožna posadka[uredi | uredi kodo]

Nadzorniki poleta[uredi | uredi kodo]

Aldrin stoji zraven pasivnega seizmičnega eksperimenta z lunarnim modulom v ozadju.


Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Orloff, Richard W. "Apollo by the Numbers: A Statistical Reference (SP-4029)" (v angleščini). NASA. Pridobljeno dne 2008-10-05. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]