Pojdi na vsebino

Apollo 11

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Apollo 11
Buzz Aldrin na Luni, kot ga je fotografiral Neil Armstrong (Armstronga je mogoče skupaj z Zemljo videti v odsevu vizirja,[1] lunarni modul Orel in ameriška zastava)
Znak odprave
Podatki odprave[2]
Ime odpraveApollo 11
Oznaka1969-059A
Servisni modulSM-107
Lunarni modulLM-5
klicni znak Eagle
masa 16.448 kg
Posadka3
Raketa nosilkaSaturn V SA-506
Izstrelitvena ploščadLC 39A
Kennedyjevo vesoljsko središče,
Florida, ZDA
Izstrelitev16. julij 1969
13:32:00 UTC
Pristanek na Luni
20. julij 1969   20:17:40 UTC
Morje tišine
0° 40' 26,69" N   23° 28' 22,69" E
(glede na Zemljin koordinatni sistem IAU)
Čas zunaj plovila2h 36min 40s
Čas na površju Lune21h 31min 20s
Masa Luninega vzorca21,55 kg
Število Luninih tirov30
Čas CSM v Luninem tiru2d 11h 30min 25,79s
Pristanek24. julij 1969
16:50:35 UTC
13°19′N 169°9′W / 13.317°N 169.150°W / 13.317; -169.150
Trajanje odprave8d 3h 18min 35s
Slika posadke

L-D: Armstrong, Collins, Aldrin
Sorodne odprave
Predhodna odprava Naslednja odprava
Apollo 10 Apollo 12

Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, in peta po vrsti v Nasinem programu Apollo.

Skupaj s poveljnikom odprave Neilom Armstrongom sta bila v odpravi pilot komandnega modula CM-107 Kolumbija (Columbia) Michael Collins in pilot lunarnega modula LM-5 Orel (Eagle) Edwin Aldrin, z vzdevkom Buzz. Vzleteli so s Kennedyjevega vesoljskega središča 16. julija ob 9. uri 32 minut po tamkajšnjem času in štiri dni prepotovali 400.000 kilometrov do Lune. V lunarni modul sta se vkrcala Armstrong in Aldrin. 20. julija ob 13. uri in 15 minut sta se ločila od matične ladje v kateri je ostal pilot Collins. Po 102 urah in 15 minutah od starta z Zemlje, sta ob 16. uri in 17 minut pristala na Luni v Morju tišine. Po nekaj urah priprave je Armstrong 20. julija 1969 ob 22. uri in 56 minut (21. julija ob 3. uri zjutraj po srednjeevropskem času) zlezel po lestvi in skočil na Lunina tla. Nato je izgovoril slavni stavek:

Orel je pristal, polet Apolla 11 (v angleščini). Zgodba o prvi človeški odpravi na Luno julija 1969.
»To je majhen korak za človeka, toda velik za človeštvo.« (angleško That is one small step for man, one giant leap for a mankind.).

Čez 20 minut je izstopil tudi Aldrin. Postavila sta ameriško zastavo in opravila različne meritve ter zbrala lunarno kamenje. Na kraju prvega izkrcanja sta pustila tablico z napisom:

»Tu so ljudje s planeta Zemlja prvič stopili na Luno. Prišli smo v miru za vse človeštvo.«

Na njej so bili tudi datum ter podpisi astronavtov in takratnega ameriškega predsednika Richarda Nixona. Njuno dejanje so po televiziji spremljali milijoni ljudi. Na Luni sta preživela 2 uri in 31 minut. Z zgornjim delom lunarnega modula sta se s podnožja, ki je ostalo na Luni, izstrelila proti komandni kapsuli. Spajanje z njo je trajalo 3 ure in 40 minut. Po osmih dneh, treh urah in 18 minutah so se člani odprave vrnili na Zemljo in pristali na Tihem oceanu. Pobrala sta jih helikopter in letalonosilka Hornet. Največjih časti je bil deležen Armstrong, ki mu je predsednik Johnson podelil najvišje odlikovanje, NASA pa dve medalji. Še najmanj petnajst medalj je prejel drugod. Ob naslednjih odpravah Apolla je zanimanje javnosti upadlo in so program ukinili.

Posadka

[uredi | uredi kodo]

V primeru nesreče

[uredi | uredi kodo]

Če se astronavta Neil Armstrong in Edwin Aldrin ne bi mogla vrnita s površja Lune, je imel ameriški predsednik Nixon pripravljen poseben govor. Po vnaprej pripravljenem scenariju, bi predsednik najprej poklical astronavtovi ženi (vdovi) in jima sporočil žalostno vest. Nixon bi nato javno prebral posebno sporočilo. V kontrolnem centru bi zatem prekinili komunikacijsko zvezo z astronavtoma na Luni, duhovnik pa bi opravil enak pogrebni obred kot to velja na morju. Tretji astronavt, Michael Collins, ki je v matični ladji obkrožal Luno, bi se nato sam vrnil na Zemljo.

Nadomestna posadka

[uredi | uredi kodo]

Pomožna posadka

[uredi | uredi kodo]

Nadzorniki poleta

[uredi | uredi kodo]

Slovenija in pristanek Apolla 11

[uredi | uredi kodo]

TV Ljubljana je kljub odporu Jugoslovanske Radiotelevizije s pomočjo predsednika SAZU Josipa Vidmarja dosegla, da se je pristanek na Luni prenašal neposredno. TV Ljubljana je sicer že pred tem prenašala polet Apolla 10, med 16. in 24. julijem pa je pripravila vrsto posebnih oddaj. Za televizijo je prenos pristanka moderiral 21-letni športni komentator Boris Bergant v sodelovanju z inženirjem Vladom Ribaričem z Astronomsko-geofizikalnega observatorija na Golovcu, ki je komentiral tehnični del. Domneva se, da je prenos spremljala večina lastnikov televizijskih sprejemnikov, ki jih je bilo takrat v Sloveniji okoli 150.000.[3] Popoldansko ponovitev prenosa je komentiral Sandi Čolnik. Posnetek prenosa TV Ljubljana velja za izgubljenega.

Vzporedno je dogodek prenašal Radio Ljubljana, kjer je prenos komentiral športni urednik Stane Urek. Pri prenosu so sodelovali še Boris Frlec, Edo Pirkmajer in Tomaž Kalin. Prenos velja za prvega, v katerem so se med prenosom lahko neposredno oglašali poslušalci z vprašanji za strokovnjake. Ohranjeni sta nekaj več dve uri prenosa.[4] Neposredni radijski prenos je pripravilo le pet evropskih radijskih postaj.[5]

V ponedeljek 21. julija so časniki pristanku namenili osrednje mesto. Delo je ob pristanku objavilo posebno izdajo dnevnika, združeno uredništvo Dela in revij TT, Avto, Tovariš, Stop, NR in Zvitorepec pa je objavilo priložnostno revijo Prvi človek na Luni – nova celina Zemljanov ki je bila kljub ogromni nakladi in ponatisu razprodana.[6] Delo je izdalo priložnostno knjigo agencije AP Stopinje na Luni,[7] Mladinska Knjiga pa Pot Zemlja-Luna odprta.[8]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Byrne., Dave (8. julij 2019). »Apollo 11 Image Library«. hq.nasa.gov. Arhivirano iz spletišča dne 24. februarja 2020. Pridobljeno 10. junija 2021.
  2. ↑ Orloff, Richard W. »Apollo by the Numbers: A Statistical Reference (SP-4029)« (v angleščini). NASA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. marca 2011. Pridobljeno 5. oktobra 2008.
  3. ↑ Boris Bergant, voditelj RTV Slovenija ob pristanku na Luni, Radio Slovenija, Val 202, 20. julij, 2019
  4. ↑ Človek na Luni, 20. junija - 31. decembra 2019, Tehniški muzej Slovenije
  5. ↑ Dr. Boris Frlec, dr. Edo Pirkmajer in dr. Tomaž Kalin, Nočni obisk, Radio Slovenija, Val 202, 20. julij, 2009
  6. ↑ Prvi človek na Luni – nova celina Zemljanov (COBISS), (COBISS)
  7. ↑ John Andrews Barbour - Footprints on the Moon (COBISS)
  8. ↑ Guglielmo Righini, Giancarlo Masini - Terra Luna Anno 1 (COBISS)

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Apollo 11
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Apollo_11&oldid=6245209«