Apollo 11
| Znak odprave | |||||
|---|---|---|---|---|---|
 |
|||||
| Podatki odprave[1] | |||||
| Ime odprave | Apollo 11 | ||||
| Oznaka | 1969-059A | ||||
| Servisni modul | SM-107 | ||||
| Lunarni modul | LM-5 klicni znak Eagle masa 16.448 kg |
||||
| Posadka | 3 | ||||
| Raketa nosilka | Saturn V SA-506 | ||||
| Izstrelitvena ploščad | LC 39A Kennedyjevo vesoljsko središče, Florida, ZDA |
||||
| Izstrelitev | 16. julij 1969 13:32:00 UTC |
||||
| Pristanek na Luni 20. julij 1969 20:17:40 UTC Morje tišine 0° 40' 26,69" N 23° 28' 22,69" E (glede na Zemljin koordinatni sistem IAU) |
|||||
| Čas zunaj plovila | 2h 36m 40s | ||||
| Čas na površju Lune | 21h 31m 20s | ||||
| Masa Luninega vzorca | 21,55 kg | ||||
| Število Luninih tirov | 30 | ||||
| Čas CSM v Luninem tiru | 2d 11h 30m 25,79s | ||||
| Pristanek | 24. julij 1969 16:50:35 UTC 13°19′N 169°9′W / 13.317°N 169.15°W |
||||
| Trajanje odprave | 8d 3h 18m 35s | ||||
| Slika posadke | |||||
 L-D: Armstrong, Collins, Aldrin |
|||||
| Sorodne odprave | |||||
|
|||||
Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, in peta po vrsti v Nasinem Programu Apollo.
Skupaj s poveljnikom odprave Neilom Armstrongom sta bila v odpravi pilot Komandnega modula CM-107 (Kolumbija (Columbia)) Michael Collins in pilot Lunarnega modula LM-5 (Orel (Eagle)) Edwin Aldrin, imenovan tudi Buzz (vzdevek) t. Štartali so s Kennedyjevega vesoljskega središča 16. julija ob 9. uri 32 minut po tamkajšnjem času in štiri dni prepotovali 400.000 kilometrov do Lune. V lunarni modul sta se vkrcala Armstrong in Aldrin. 20. julija ob 13. uri in 15 minut sta se ločila od matične ladje v kateri je ostal pilot Collins. Po 102 urah in 15 minutah od starta z Zemlje, sta ob 16. uri in 17 minut pristala na Luni v Morju tišine. Potem, ko sta se nekaj ur pripravljala, je Armstrong 20. julija 1969 ob 22. uri in 56 minut (21. julija ob 3. uri zjutraj po srednjeevropskem času) zlezel po lestvi in skočil na Lunina tla. Nato je izgovoril slavni stavek:
-
- »That is one small step for man, one giant leap for a mankind. (To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo)«
Čez 20 minut je izstopil tudi Aldrin. Razobesila sta ameriško zastavo in opravila različna merjenja, ter zbrala lunarno kamenje. Na kraju prvega izkrcanja sta pustila tablico z napisom:
-
- »Tu so ljudje s planeta Zemlja prvič stopili na Luno. Prišli smo v miru za vse človeštvo.«
Na njej je bil tudi datum in podpisi astronavtov in takratnega ameriškega predsednika Richarda Nixona. Njuno dejanje so po televiziji spremljali milijoni ljudi. Po Luni sta se potepala 2 uri in 31 minut. Z gornjim delom lunarnega modula sta se izstrelila s podnožja proti komandni kapsuli, ki je ostalo na njej. Z njo sta se spajala 3 ure in 40 minut. Po osmih dneh, treh urah in 18 minutah so se vrnili na Zemljo v Tihi ocean. Pobrala sta jih helikopter in letalonosilka Hornet. Največji ugled je bil pripisan Armstrongu, ki mu je predsednik Johnson podelil najvišje odlikovanje, NASA pa dve medalji. Še najmanj petnajst medalj je dobil od drugod. Naslednje odprave Apollo in naveličanost javnosti je celoten program potisnil v zgodovino. Pokazali so se tudi dvomljivci, ki iz napak na fotografijah dokazujejo, da je bila vse le ena največjih prevar. Televizijski prenosi naj bi bili posneti na Zemlji, kamenje pa naj bi ponaredili ali pa ga nabrali v kakšni puščavi. Drugi dvomijo o tem ali ni bil prvi človek na Luni Aldrin in ne Armstrong.
Vsebina
Posadka[uredi | uredi kodo]
- Neil Armstrong (član odprav Gemini 8 in Apollo 11), poveljnik odprave (CDR)
- Michael Collins (član odprav Gemini 10 in Apollo 11), pilot Komandnega modula (CMP)
- Edwin Aldrin (član odprav Gemini 12 in Apollo 11), pilot Lunarnega modula (LMP)
V primeru nesreče[uredi | uredi kodo]
Če se astronavta Neil Armstrong in Edwin Aldrin ne bi mogla vrnita s površja Lune, je imel ameriški predsednik Nixon pripravljen poseben govor. Po vnaprej pripravljenem scenariju, bi predsednik najprej poklical astronavtovi ženi (vdovi) in jima sporočil žalostno vest. Nixon bi nato javno prebral posebno sporočilo. V kontrolnem centru bi zatem prekinili komunikacijsko zvezo z astronavtoma na Luni, duhovnik pa bi opravil enak pogrebni obred kot to velja na morju. Tretji astronavt, Michael Collins, ki je v matični ladji obkrožal Luno, bi se nato sam vrnil na Zemljo.
Nadomestna posadka[uredi | uredi kodo]
- James Arthur Lovell, poveljnik odprave
- William Alison Anders, pilot Komandnega modula
- Fred Wallace Haise, pilot Lunarnega modula
Pomožna posadka[uredi | uredi kodo]
- Charles Moss Duke, zveza s kapsulo (CAPCOM)
- Ronald Ellwin Evans, (CAPCOM)
- Owen Kay Garriott, (CAPCOM)
- Don Leslie Lind, (CAPCOM)
- Thomas Kenneth Mattingly, (CAPCOM)
- Bruce McCandless II., (CAPCOM)
- Harrison Hagan Schmitt, (CAPCOM)
- William Reid Pogue
- John Leonard Swigert
Nadzorniki poleta[uredi | uredi kodo]
- Cliff Charlesworth, izstrelitev in opravila zunaj plovil
- Glynn Lunney, vzlet z Lune
- Gene Kranz, pristanek na Luni
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Opombe in reference[uredi | uredi kodo]
- ^ Orloff, Richard W. "Apollo by the Numbers: A Statistical Reference (SP-4029)" (v angleščini). NASA. Pridobljeno dne 2008-10-05.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Apollo 11 |
- NASA: dnevnik pristanka na Luni
- članek o Apollou 11 v Encyclopedii Astronautici
- USGS: Apollo - zemljevidi
|
|||||||
