Pojdi na vsebino

Pristanek na Luni

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zemljevid mehkih pristankov na Luni
Luna 9, prvi predmet človeške izdelave, ki je mehko pristal na Luninem površju (replika)Neil Armstrong je postal prvi človek, ki je stopil na Lunino površje
  • Interaktivni zemljevid krajev vseh mehkih pristankov na Luni do leta 2024 (zgoraj)
      program Luna (ZSSR)
      program Apollo (ZDA)
      program Čandrajan (IND)
      IM-1 (ZDA)
      program Surveyor (ZDA)
      program Čang'e (LRK)
      SLIM (JAP)
Datumi pristankov so v UTC; z izjemo programa Apollo so bili vsi robotski.
  • Luna 9, prvi predmet človeške izdelave, ki je mehko pristal na Luninem površju (spodaj levo).
  • sličica posnetka nekaj trenutkov preden je Neil Armstrong postal prvi človek, ki je stopil na površje drugega nebesnega telesa, 21. julija 1969 ob 02:56 UTC.[1]

Pristanek na Luni je prihod vesoljskega plovila na površje Lune, Zemljinega edinega naravnega satelita. Kot Zemlji najbližje in najbolj dostopno nebesno telo solidne velikosti je bila Luna logičen cilj vesoljskih programov vse od začetka dobe raziskovanja Vesolja. Večina dozdajšnjih odprav se je končala z bolj ali manj kontroliranim padcem robotske sonde na Lunino površje, ob čemer se je sonda raztreščila, 26 odprav pa je uspešno izvedlo mehak pristanek. Nekaj od njih je naknadno izvedlo še izstrelitev pristajalnega modula z Luninega površja in njegovo vrnitev na Zemljo, od tega vseh šest s človeško posadko.

Prvi objekti človeške izdelave so dosegli Luno v času hladne vojne sredi 20. stoletja, ko je potekala zagrizena vesoljska tekma med takratnima velesilama Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike. Sovjetska sonda Luna 2 je 13. septembra 1959 postala prvi objekt, ki je treščil na Luno, nekaj let kasneje pa sta velesili v razmaku nekaj mesecev izvedli prva mehka pristanka robotskih plovil (sovjetska Luna 9 31. januarja 1966 in ameriški Surveyor 1 30. maja 1966). Vrhunec je dosegel ameriški program Apollo s prvim človeškim pristankom na Luni, kar je uspelo odpravi Apollo 11 20. julija 1969. Združene države Amerike so do leta 1972 izvedle še pet človeških in več robotskih odprav na Luno, nato pa je vesoljska tekma zamrla in z njo tudi tovrstne zapletene, drage in tvegane odprave. Zadnji človek je zapustil Lunino površje 14. decembra 1972.

Prvi mehak pristanek na Luni po pristanku sovjetske sonde Luna 24 19. avgusta 1976 je izvedla šele kitajska sonda Čang'e 3 14. decembra 2013. V vmesnem času so poleg ameriških v Luno kontrolirano treščile še sonde Japonske (Hiten 1993 in SELENE 2009), Evropske (SMART-1, 2006), Indijske (Čandrajan 1, 2008) in Kitajske vesoljske agencije (Čang'e 1, 2009). Indija je nato 23. avgusta 2023 s sondo Čandrajan 3 postala četrta država, ki je izvedla mehak pristanek, Japonska pa 22. januarja 2024 peta, s sondo SLIM.[2]

22. februarja 2024 je pristajalni modul Odysseus v sklopu ameriške robotske odprave IM-1 mehko pristal na Luni kot prvi tak podvig zasebnega podjetja (Intuitive Machines; sicer v sklopu Nasinega programa Commercial Lunar Payload Services).[3] Trenutno je v različnih fazah načrtovanja še nekaj pristankov, vključno z nadaljnjimi komercialnimi, naslednjega koraka raziskovanja Lune – človeškega pristanka z vzpostavitivjo stalnejše naselbine – pa zaenkrat ni na vidiku.

Seznam mehkih pristankov na Luni

[uredi | uredi kodo]
Št.Ime odpraveRaketa nosilkaDatum izstrelitveDatum pristankaVesoljski programOpombe
01Luna 9R-7 Semjorka31. januar 19663. februar 1966Sovjetska zveza Lunaprvi uspešen mehak pristanek
02Surveyor 1AtlasCentaur30. maj 19662. junij 1966Združene države Amerike Surveyor
03Luna 13R-7 Semjorka21. december 196624. december 1966Sovjetska zveza Lunaprva sonda z merilnimi instrumenti poleg TV-kamer
04Surveyor 3AtlasCentaur17. april 196720. april 1967Združene države Amerike Surveyor
05Surveyor 5AtlasCentaur8. september 196711. september 1967Združene države Amerike Surveyor
06Surveyor 6AtlasCentaur7. november 196710. november 1967Združene države Amerike Surveyor
07Surveyor 7AtlasCentaur7. januar 196810. januar 1968Združene države Amerike Surveyor
08Apollo 11Saturn V16. julij 196920. julij 1969Združene države Amerike Apolloprvi pristanek s človeško posadko
09Apollo 12Saturn V14. november 196919. november 1969Združene države Amerike Apollodrugi pristanek s človeško posadko; vrnili kose sonde Surveyor 3 na Zemljo
10Luna 16Proton-K12. september 197020. september 1970Sovjetska zveza Luna
11Luna 17Proton-K10. november 197017. november 1970Sovjetska zveza Lunaprva uporaba lunarnega vozila (roverja Lunohod 1)
12Apollo 14Saturn V31. januar 19715. februar 1971Združene države Amerike Apollotretji pristanek s človeško posadko
13Apollo 15Saturn V26. julij 197130. julij 1971Združene države Amerike Apolločetrti pristanek s človeško posadko
14Luna 20Proton-K/D14. februar 197221. februar 1972Sovjetska zveza Luna
15Apollo 16Saturn V16. april 197221. april 1972Združene države Amerike Apollopeti pristanek s človeško posadko
16Apollo 17Saturn V7. december 197211. december 1972Združene države Amerike Apollošesti in do zdaj zadnji pristanek s človeško posadko
17Luna 21Proton-K/D8. januar 197315. januar 1973Sovjetska zveza Luna
18Luna 23Proton-K/D28. oktober 19746. november 1974Sovjetska zveza Luna
19Luna 24Proton-K/D-19. avgust 197618. avgust 1976Sovjetska zveza Luna
20Čang'e 3Dolgi pohod 3B1. december 201314. december 2013Ljudska republika Kitajska Čang'e
21Čang'e 4Dolgi pohod 3B7. december 20183. januar 2019Ljudska republika Kitajska Čang'eprvi pristanek na oddaljeni strani Lune
22Čang'e 5Dolgi pohod 524. november 202016. december 2020Ljudska republika Kitajska Čang'esonda vrnila vzorce s površja Lune na Zemljo dne 17. decembra 2020
23Čandrajan 3LVM3 M414. julij 202323. avgust 2023Indija Čandrajanprvi pristanek v bližini južnega pola
24SLIMH-IIA 2026. september 202329. januar 2024Japonska SLIM
25IM-1Falcon 915. februar 202422. februar 2024Združene države Amerike CLPSprvi komercialni pristanek
26Čang'e 6Dolgi pohod 53. maj 20241. junij 2024Ljudska republika Kitajska Čang'epristanek na oddaljeni strani Lune, sonda je pobrala vzorce s površja

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Roach, John (16. julij 2004). »Apollo Anniversary: Moon Landing "Inspired World"«. National Geographic. Pridobljeno 14. maja 2018.
  2. Xin, Ling (22. januar 2024). »Japan's successful Moon landing was the most precise ever«. Nature. doi:10.1038/d41586-024-00151-3. ISSN 0028-0836.
  3. Chang, Kenneth (22. februar 2024). »A U.S.-Built Spacecraft Lands on the Moon for the First Time Since 1972«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 22. februarja 2024. Pridobljeno 24. februarja 2024.