Sizigij (astronomija)

Sizigij (starogrško σύζυγος suzugos »skupaj stlačeni«[2]) je v astronomiji konfiguracija treh ali več nebesnih teles v gravitacijskem sistemu v skoraj ravni črti.[3]
Pregled[uredi | uredi kodo]
Beseda se najpogosteje uporablja glede na Sonce, Zemljo in ali Luno ali planet, pri slednjem se uporabljata izraza konjunkcija in opozicija. Sončevi in Lunini mrki se zgodijo hkrati s sizigijem, kot se tudi prehodi in okultacije. Izraz se pogosto nanaša na to, ko sta Sonce in Luna v konjunkciji (mlaj) ali opoziciji (ščip).[5]
Beseda sizigij se pogosto nanaša na opis zanimivih konfiguracij astronomskih teles na splošno. En tak primer se je zgodil 21. marca 1894 okoli 23:00 GMT, ko je Merkur prečkal Sonce, vidno z Venere, Merkur in Venera pa sta naenkrat prečkala Sonce, kot vidno s Saturna. Uporablja se tudi za dogodke, ko so vsi planeti na isti strani, pa ne nujno na isti črti, kot recimo 10. marca 1982.[6]
3. junija 2014 je rover Curiosity na Marsu opazoval planet Merkur, ko je prečkal Sonce, kar je bil prvi planetarni prehod, ki se ga je opazovalo z drugega nebesnega telesa, kot je Zemlja.[4]
Okultacije, prehodi in mrki[uredi | uredi kodo]
Sizigij poteka včasih v obliki okultacije, prehoda ali mrka.
- Okultacija se zgodi, ko gre navidezno večje telo preko navidezno manjšega telesa.
- Prehod se zgodi, ko gre navidezno manjše telo preko navidezno večjega telesa.
- V kombiniranem primeru, ko manjše telo redno prečka večje, se okultacija imenuje tudi sekundarni mrk.
- Mrk se zgodi, ko neko telo popolno ali delno izgine iz pogleda, ali z okultacijo, kot pri sončevem mrku ali s prečkanjem v senco drugega telesa, kot pri luninem mrku (torej sta obe vrsti na seznamu strani o mrkih NASA).
Prehodi in okultacije Sonca z Luno se imenujejo sončevi mrki ne glede na to, če je Sonce popolno ali le delno zakrito. Z razširitvijo, se lahko prehodi Sonca s satelitom planeta imenujejo tudi mrki, kot tudi prehodi Fobosa in Deimosa, kar je prikazano na fotografski strani NASA JPL. Kot mrki se štejejo tudi prehodi satelita v senco planeta, kot recimo pri mrku Fobosa. Pojem mrk se uporablja tudi bolj splošno za vsa telesa, ki gredo pred drugim. Na primer na astronomski sliki dneva NASA je v opisu napisano, da je Luna okultirala Saturn, pa tudi da je bil to mrk.
Einsteinov prstan[uredi | uredi kodo]
Ker se elektromagnetni žarki ob gravitaciji lomijo, se to zgodi tudi, ko gredo mimo telesa s težko maso. Torej se masivno telo obnaša kot gravitacijska leča. Če vir svetlobe, gravitacijska leča in opazovalec stojijo v črti, vidi opazovalec to, kar se imenuje Einsteinov prstan.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Three Planets Dance Over La Silla". ESO Picture of the Week. Pridobljeno dne 5 June 2013.
- ↑ "Definition of syzygy". Collins English Dictionary. Pridobljeno dne 22. avgusta 2012.
- ↑ Her Majesty's Nautical Almanac Office and United States Naval Observatory (2012). "Syzygy". Glossary, The Astronomical Almanac Online. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2013-06-15. Pridobljeno dne 2012-09-13.
- ↑ 4,0 4,1 Webster, Guy (10. junij 2014). "Mercury Passes in Front of the Sun, as Seen From Mars". NASA. Pridobljeno dne 10. junija 2014.
- ↑ Coyle, Harold P. (2008). "Syzygy". ©McGraw-Hill Companies. doi:10.1036/1097-8542.757218. Pridobljeno dne May 5, 2012. Navedi journal zahteva
|journal=
(pomoč) - ↑ "Ideas & Trends in Summary; It's All Right To Come Out Now". New York Times. March 14, 1982. Pridobljeno dne May 20, 2015.