Neil Armstrong

Za kanadskega hokejskega sodnika glej Neil Armstrong (hokejski sodnik).

Neil Armstrong
Nasin astronavt
Narodnost	ZDA
Rojstvo	5. avgust 1930({{padleft:1930|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:5|2|0}}) Wapakoneta
Smrt	25. avgust 2012({{padleft:2012|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:25|2|0}}) (82 let) Cincinnati
Drugi poklici	mornariški pilot, preizkusni pilot
Čas v vesolju	8 dni, 14 ur, 12 minut, 31 sekund
Selekcija	Man in Space Soonest (1958) Dyna Soar (1960) NASA, skupina 2 (1962)
Število EVA	1
Skupni EVA čas	2 uri, 31 minut
Odprave	Gemini 8, Apollo 11
Oznake odprav

Neil Alden Armstrong, ameriški častnik, vojaški pilot, preizkusni pilot in astronavt, * 5. avgust, 1930, Wapakoneta, Ohio, ZDA, † 25. avgust 2012, Cincinnati.

Armstrong je dosegel svetovno slavo kot prvi človek, ki je hodil po površini Lune.

Življenjepis

Preden je postal astronavt, je bil oficir ameriške vojne mornarice in je služil v korejski vojni. Po koncu vojaškega roka je zaključil študij aeronavtičnega inženirstva na Purduejevi univerzi in se poročil z Janet Elizabeth Shearon. Par je imel tri otroke, ena hči je umrla v zgodnji mladosti.

Po tistem je deloval kot preizkusni pilot pri Nacionalnem svetovalnem odboru za aeronavtiko (predhodniku agencije NASA) in letel z več raketnimi letali, med njimi Bell X-1B, North American X-15 in Lockheed T-33; skupno je opravil preko 900 poletov.

Leta 1958 je postal udeleženec prvega ameriškega programa s ciljem izvesti polet človeka v vesolje, Man in Space Soonest ameriškega vojnega letalstva. Program je bil ukinjen še istega leta, ko ga je nadomestil projekt Mercury. Pri njem Armstrong ni sodeloval, sodeloval pa je pri naslednjem, X-20 Dyna-Soar preden je leta 1962 izstopil. Takrat je postal član korpusa astronavtov agencije NASA in v tej vlogi prvič poletel v vesolje kot poveljnik odprave Gemini 8. Med njo sta s pilotom Davidom Scottom izvedla prvi manever spajanja dveh ročno pilotiranih plovil v vesolju.

Neil Armstrong dela na lunarnem modulu, na enih redkih slik z Luninega površja

Pri njegovem drugem in zadnjem poletu v vesolje je bil poveljnik odprave Apollo 11, v sklopu katere sta z Buzzom Aldrinom kot prva človeka pristala na Luni. Armstrong je prvi izstopil iz pristajalnega modula in s tem postal prvi človek, ki je stopil na drugo nebesno telo. Površje sta raziskovala 2 uri in pol ter se nato skupaj s pilotom komandnega modula Michaelom Collinsom, ki je ostal v orbiti, varno vrnila na Zemljo.

Kmalu po tem poletu je zaključil s sodelovanjem v ameriškem vesoljskem programu in postal profesor inženirstva na Univerzi v Cincinnatiju, sodeloval pa je pri preiskavah nesreč odprave Apollo 13 in raketoplana Challenger. Poleg tega je bil aktiven kot predstavnik za stike z javnostjo in član odbora direktorjev več podjetij. Slavi, ki je je bil deležen kot prvi človek na Luni, se je do konca življenja izogibal in se je redko izpostavljal v javnosti. Umrl je 25. avgusta 2012 v 83. letu starosti zaradi zapletov po operaciji srca.

Priznanja

Za svojo vlogo v raziskovanju vesolja je prejel številna priznanja, med njimi kongresno vesoljsko medaljo časti in predsedniško medaljo svobode.

Poimenovanja

Na Luni je po njem poimenovan manjši krater Armstrong, ki se nahaja blizu mesta, kjer je pristal Apollo 11. Armstrongovo ime nosi tudi asteroid glavnega pasu 6469 Armstrong. Poleg tega so po njem poimenovali tudi več kot deset šol v ZDA in številne ulice, zgradbe ter druge kraje drugod po svetu.

Navedki

 »To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.«

(izvirni posnetek – .ogg 260 kb)

Zunanje povezave

• Uradna Nasina biografija (v angleščini)
• Blogar pripravil molčečega Armstronga do odgovorov, MMC RTV SLO

Portal Vojaštvo