Benzen: razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
dodanih 36 zlogov ,  pred 4 leti
m
pp ref
m (pp)
m (pp ref)
| Appearance = brezbarvna tekočina
| Density = 0,8786 g/cm<sup>3</sup> <ref>Lide, D.R. ''s sod.'' (2005). »Physical Constants of Organic Compounds«. ''CRC Handbook of Chemistry and Physics''.</ref>
| Solubility = 1,8 g/L (15&nbsp;°C) <ref>{{cite book|url=http://books.google.com/books?id=N8RcH8juG_YC&pg=PA114|page=114|title=Ludwig's applied process design for chemical and petrochemical plants, Volume 1|author=Coker, A.K. & |author2=Ludwig, E.E.|publisher=Elsevier|year=2007|isbn=075067766X}}</ref>
| MeltingPtC = 5.5
| BoilingPtC = 80.1
Beseda benzen izhaja iz [[arabščina|arabskega]] izraza »lubbān dšawi« (لبٌان), ki v dobesednem prevodu pomeni »kadilo z Jave«. [[Kadilo]] je aromatična [[smola]], ki jo izločajo drevesa iz rodu ''boswelia'', predvsem ''Boswelia sacra'', iz jugovzhodne Azije. Smola se je uporabljala za kadilo in izdelavo [[parfum]]ov. V Evropo je prišla v 15. stoletju, kjer so jo imenovali olibanum, benjamin, benjui ([[italijanščina|italijansko]]), benzoé ([[latinščina|latinsko]]) ali benzoin. Snov, ki so jo dobili iz smole s [[sublimacija|sublimacijo]], je bil »benzoinski cvet« ali [[benzojeva kislina]], [[ogljikovodik]], ki so ga dobili iz smole z [[destilacija|destilacijo]], pa so imenovali benzin, benzol ali benzen.<ref name=rocke>{{cite journal|author= A. J. Rocke|title=Hypothesis and Experiment in the Early Development of Kekule's Benzene Theory|journal=Annals of Science|volume=42|year=1985|pages=355–81|doi =10.1080/00033798500200411}}</ref>
 
Z benzenom so se ukvarjali številni znanstveniki, od [[Michael Faraday|Michaela Faradaya]] do [[Linus Carl Pauling|Linusa Paulinga]]. Benzen je leta [[1825]] prvi izoliral in identificiral Michael Faraday iz oljnatih ostankov pri proizvodnji [[svetilni plin|svetilnega plina]].<ref>{{cite journal|author= [[MichaelM. Faraday|M.author-link=Michael Faraday]]|title=On New Compounds of Carbon and Hydrogen, and on Certain Other Products Obtained during the Decomposition of Oil by Heat
|journal=Philosophical Transactions of the Royal Society of London|volume=115|year=1825|pages=440–466| url=http://links.jstor.org/sici?sici=0261-0523%281825%29115%3C440%3AONCOCA%3E2.0.CO%3B2-B|doi=10.1098/rstl.1825.0022}}</ref><ref>{{cite journal|author= R. Kaiser|title=Bicarburet of Hydrogen. Reappraisal of the Discovery of Benzene in 1825 with the Analytical Methods of 1968|journal=Angewandte Chemie International Edition in English|volume=7|issue=5|year=1968|pages=345–350|doi=10.1002/anie.196803451}}</ref> Leta 1833 je Eilhard Mitscherlich dobil benzen z destilacijo zmesi benzojeve kisline in [[apno|apna]] in ga imenoval benzin.<ref>{{cite journal|author= E. Mitscherlich|title=Ueber das Benzol und die Säuren der Oel- und Talgarten |journal=Annalen der Pharmacie|volume=9|issue=1|year=1834|pages=39–48| doi=10.1002/jlac.18340090103}}</ref> Leta 1836 je francoski kemik [[Auguste Laurent]] isto snov poimenoval »phène« in ime je postalo osnova izpeljank fenol - za skupino C<sub>6</sub>H<sub>5</sub>-OH (hidroksibenzen) in fenil - C<sub>6</sub>H<sub>5</sub> (radikal benzena brez enega vodikovega atoma). Istega leta je Charles Mansfield izoliral benzen iz premogovega katrana in ga štiri leta kasneje začel proizvajati na industrijski način.
 
Benzen je strupen in povzroča resne okvare zdravja. Manjše količine benzena v zraku nastajajo pri zgorevanju [[tobak]]a in lesa, izparevanju [[bencin]]a na bencinskih črpalkah, v izpušnih plinih motornih vozil in izpustih industrijskih plinov.<ref>[http://www.atsdr.cdc.gov/tfacts3.html#bookmark04 ToxFAQs for Benzene], Agency for Toxic Substances and Disease Registry, Department of Health and Human Services</ref><ref name=cdc>[http://www.bt.cdc.gov/agent/benzene/basics/facts.asp "Facts About Benzene"]. ''CDC''. Pridobljeno 2011-01-04.</ref> Benzen vsebujejo tudi pare lepil, barvnih premazov, voskov za loščenje pohištva in detergenti. Povečane koncentracije benzena so predvsem na bencinskih črpalkah in neurejenih odlagališčih nevarnih odpadkov.<ref>[http://www.osha.gov/pls/oshaweb/owadisp.show_document?p_table=STANDARDS&p_id=10099 OSHA Hazard Communication Standard 1910.1200(d)(5)(ii)], glej točko 1910.1200(d)(4)</ref><ref>[http://www.osha.gov/pls/oshaweb/owadisp.show_document?p_table=INTERPRETATIONS&p_id=24730 10/16/2003 - OSHA-recognized chemicals as carcinogens or potential carcinogens for Hazard Communication purposes]. Osha.gov (2003-10-16). Pridobljeno dne 2010-10-09.</ref>
 
Izpostavljenost benzenu je svetovni zdravstveni problem. Dolgotrajno izpostavljanje benzenu povzroča okvare [[jetra|jeter]], [[ledvica|ledvic]], [[pljuča|pljuč]], [[srce|srca]], [[možgani|možganov]], [[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]] in [[kromosom]]ov. Prva poročila, da povzroča raka, so iz leta 1920. Kemična industrija je kljub mnogim poročilom v medicinski literaturi šele leta 1979 priznala, da povzroča raka pri človeku. Dotlej je poskušala ovreči vse študije, ki so so opravile na živalih, in trdila, da benzen na človeka nima nobenega vpliva. Raziskave so dokazale, da benzen povzroča raka pri različnih vrstah preskusnih živali, ne glede na to, kako so mu bile izpostavljene.<ref>{{cite journal| journal =Int. J. Occup. Environ. Health.| year =2007| volume =13| issue =2| pages =213–21| title =Benzene-induced cancers: abridged history and occupational health impact| author =Huff, J.| pmid=17718179}}</ref><ref>{{cite journal| journal =J. Environ. Biol. | year =2005 | volume =26 | issue =2 | pages =157–168 | title =Biochemical toxicity of benzene | author =Rana, S.V. | coauthors author2= Verma, Y. | pmid =16161967}}</ref>
 
V ZDA je ''Agencija za zaščito okolja'' (EPA) predpisala maksimalno dopustno koncentracijo benzena v vodi 0,005 mg/L. Pristojnim oblastem se mora prijaviti vsak naključni izpust v okolje, ki presega 4,5 kg.<ref>[http://water.epa.gov/drink/contaminants/index.cfm#Organic Drinking Water Contaminants | Drinking Water Contaminants | US EPA]. Water.epa.gov. Pridobljeno dne 2010-10-09.</ref> ''Ameriška agencija za zdravje in varnost pri delu'' (OSHA) je omejila maksimalno dopustno osemurno koncentracijo benzena v zraku za 40-urni tedenski delavnik na 1,0 ppm. Kratkotrajne obremenitve ne smejo presegati 5 ppm ter lahko trajajo največ 15 minut.<ref>[http://www.osha.gov/dts/chemicalsampling/data/CH_220100.html Chemical Sampling Information Benzene]</ref>
Končni produkti metabolizma benzena so [[fenol]], [[katehol]] in [[kinol]], pa tudi [[hidroksihidrokinol]] in [[mukonska kislina]]. Omenjeni produkti se konjugirajo z anorganskim [[fosfat]]om in [[glukuronska kislina|glukuronsko kislino]] ter se izločijo z [[seč|urinom]].<ref name=eot/>
 
Pri akutni zastrupitvi je pomemben učinek draženja [[sluznica|sluznic]] in [[koža|kože]], ki se kaže kot [[iritacija]], [[edem|oteklina]] (edem) in [[dermatitis]]. Pri večjih količinah se zaradi nalaganja v živčnem tkivu pokažejo tudi nevrološki simptomi. Pri kroničnem delovanju se znatno zmanjša kostni mozeg, poleg tega povzroča kromosomske nepravilnosti.<ref name=eot/> [[Glutation]] naj bi igral pomembno vlogo pri zaščiti pred prelomi DNK, induciranih z benzenom.<ref>{{Cite journal|author=Fracasso, M.E. ''sod.''|display-authors=etal|year=2009|pages=22–8|issue=1|volume=192|title=Low air levels of benzene: Correlation between biomarkers of exposure and genotoxic effects|journal=Toxicol. Lett.|pmid=19427373|doi=10.1016/j.toxlet.2009.04.028}}</ref>
 
=== Klinični simptomi in znaki ===
 
=== Diagnostika in zdravljenje ===
Ugotavljanje prisotnosti benzena v organizmu je na voljo več testov: izmeriti ga je možno v izdihanem zraku, krvi ali seču (urinu). Testiranje je sicer možno samo kmalu po kontaminaciji ali pri zelo visokih sprejetih količinah, ker se zelo hitro odstrani preko izdihovanja ali [[biotransferacija|biotransformacije]]. Ugotavljanje izpostavljenosti z analizo urina je težavno, ker enaki presnovki nastajajo tudi iz drugih virov,<ref>{{cite journal|author=Ashley, D.L. ''s sod.''|display-authors=etal|pmid=8013127|year=1994|pages=1401–4|issue=7 Pt 2|volume=40|journal=Clinical chemistry|title=Blood concentrations of volatile organic compounds in a nonoccupationally exposed US population and in groups with suspected exposure|url=http://www.clinchem.org/cgi/reprint/40/7/1401.pdf}}</ref><ref>{{cite journal|author=Fustinoni, S.|title=Urinary t,t-muconic acid, S-phenylmercapturic acid and benzene as biomarkers of low benzene exposure.|journal=Chemico-biological interactions|volume=153-154|pages=253–6|year=2005|pmid=15935823|doi=10.1016/j.cbi.2005.03.031}}</ref><ref>Baselt, R. (2008). ''Disposition of Toxic Drugs and Chemicals in Man'', 8. izdaja. Foster City, CA: Biomedical Publications, str. 144-148.</ref> kljub temu pa nekateri viri omenjajo, da je primerno nadzorovati količino fenola v seču v primeru [[poklicna bolezen|poklicne izpostavljenosti]].<ref name=mr>{{cite journal|author=Sinkovič, A.|title=Zastrupitve s plini|journal=Med. razgl.|volume=48|issue=1-2|year=2009|pages=74}}</ref>
 
Pri zastrupitvi je potrebno odstraniti kontaminirana oblačila iz zastrupljenca, prizadete dele kože pa umiti z vodo in milom. V primeru zaužitja je potrebno dati [[aktivno oglje]], da se prepreči absorpcija v [[prebavni trakt|prebavnem traktu]]. Potrebno je tudi simptomatsko zdravljenje.<ref name=eot/>

Navigacijski meni