Rusinščina: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Rotlink (pogovor | prispevki)
1.660 urejanj
m slepa povezava
Vrstica 10: Vrstica 10:
*Srbija &ndash; 15.626<ref>{{cite web |url=http://webrzs.stat.gov.rs/axd/Zip/eSn31.pdf |title=Final results of the census 2002 |author= Republic of Serbia, Republic Statistical Office |date=24 December 2002 |work= |publisher= |accessdate=16 December 2010}}</ref>
*Srbija &ndash; 15.626<ref>{{cite web |url=http://webrzs.stat.gov.rs/axd/Zip/eSn31.pdf |title=Final results of the census 2002 |author= Republic of Serbia, Republic Statistical Office |date=24 December 2002 |work= |publisher= |accessdate=16 December 2010}}</ref>
*Ukrajina &ndash; 6.725<ref>{{cite web |url=http://www.ukrcensus.gov.ua/results/nationality_population/nationality_popul2/select_5/?data1=1&box=5.5W&rz=1_1&rz_b=2_1&k_t=00&botton=cens_db |title=About number and composition population of UKRAINE by data All-Ukrainian population census 2001 data |author=State Statistics Committee of Ukraine |date= |work= |publisher= |accessdate=16 December 2010}}</ref>
*Ukrajina &ndash; 6.725<ref>{{cite web |url=http://www.ukrcensus.gov.ua/results/nationality_population/nationality_popul2/select_5/?data1=1&box=5.5W&rz=1_1&rz_b=2_1&k_t=00&botton=cens_db |title=About number and composition population of UKRAINE by data All-Ukrainian population census 2001 data |author=State Statistics Committee of Ukraine |date= |work= |publisher= |accessdate=16 December 2010}}</ref>
*Poljska &ndash; 10.000<ref>{{cite web |url=http://www.stat.gov.pl/cps/rde/xbcr/gus/PUBL_lu_nps2011_wyniki_nsp2011_22032012.pdf |title=Home |author= |date= |work= |publisher=Central Statistical Office of Poland |accessdate=22 March 2012}}</ref>
*Poljska &ndash; 10.000<ref>{{cite web |url=http://www.stat.gov.pl/cps/rde/xbcr/gus/PUBL_lu_nps2011_wyniki_nsp2011_22032012.pdf |title=Home |author= |date= |work= |publisher=Central Statistical Office of Poland |accessdate=22 March 2012|archiveurl=http://web.archive.org/web/20130116214520/http://www.stat.gov.pl/cps/rde/xbcr/gus/PUBL_lu_nps2011_wyniki_nsp2011_22032012.pdf|archivedate=16 January 2013}}</ref>
*Hrvaška &ndash; 2.337<ref>{{cite web |url=http://www.dzs.hr/default_e.htm |title=Republic of Croatia &ndash; Central Bureau of Statistics |author= |date= |work= |publisher=Crostat |accessdate=5 September 2010}}</ref>
*Hrvaška &ndash; 2.337<ref>{{cite web |url=http://www.dzs.hr/default_e.htm |title=Republic of Croatia &ndash; Central Bureau of Statistics |author= |date= |work= |publisher=Crostat |accessdate=5 September 2010}}</ref>
*Madžarska &ndash; 1.113<ref>{{cite web |url=http://www.nepszamlalas2001.hu/eng/volumes/24/tables/load1_8.html |title=1.28 Population by mother tongue, nationality and sex, 1900–2001 |author= |year=2001 |work= |publisher=Hungarian Central Statistical Office |accessdate=28 February 2012}}</ref>
*Madžarska &ndash; 1.113<ref>{{cite web |url=http://www.nepszamlalas2001.hu/eng/volumes/24/tables/load1_8.html |title=1.28 Population by mother tongue, nationality and sex, 1900–2001 |author= |year=2001 |work= |publisher=Hungarian Central Statistical Office |accessdate=28 February 2012}}</ref>

Redakcija: 16:01, 6. september 2014

Rusinščina
русиньский язык, русиньска бесїда rusyn’skyj jazyk, rusyn’ska besjida
PodročjeUkrajina, Slovaška, Poljska, Madžarska, Romunija, Srbija, Hrvaška, Češka
Št. maternih
govorcev
620.000 (2000–2006)[1]
Popis prebivalstva: 70.374. To so številke iz državnega statističnega urada:
  • Slovaška – 33.482[2]
  • Srbija – 15.626[3]
  • Ukrajina – 6.725[4]
  • Poljska – 10.000[5]
  • Hrvaška – 2.337[6]
  • Madžarska – 1.113[7]
  • Češka – 777[8]
Uradni status
Uradni jezik
 Vojvodina [9]
Manjšinski jezik:
 Hrvaška
 Poljska
Zastava Romunije Romunija
 Srbija
Zastava Slovaške Slovaška
Jezikovne oznake
ISO 639-3rue
Linguasphere53-AAA-ec < 53-AAA-e
(variacije: 53-AAA-eca do 53-AAA-ecc)
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Rusinščina ([русиньскый язык] Napaka: {{Jezik}}: neprepoznana oznaka jezika: ry (pomoč), rusiňskyj jazyk) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga govorijo Rusini v ukrajinski Zakarpatski pokrajini, na severovzhodu Slovaške, jugovzhodu Poljske in severovzhodu Madžarske. V Srbiji se ponekod v Vojvodini govori panonska rusinščina, ki jo nekateri štejejo k rusinščini, drugi pa jo uvrščajo med zahodnoslovanske jezike.

Standardizacija jezika je otežena, saj se govorci nahajajo v štirih različnih državah. Številni Rusini živijo razseljeni tudi drugod po svetu (Kanada, ZDA). Na Univerzi Užhorod se ukvarjajo s standardizacijo rusinščine. Sestavili so tudi slovar rusinskega knjižnega jezika.[10]

Natančnega števila govorcev ne poznamo, ocene se pa gibljejo do enega milijona. Prva država, ki je uradno priznala rusinščino, in sicer panonsko rusinščino, kot uradni jezik, je bila Jugoslavija. Leta 1995 je rusinščina tudi na Slovaškem dobila status manjšinskega jezika in je uradni jezik v občinah z več kot 20 % rusinsko govorečega prebivalstva. Posebno je standardizirana t. i. lemkovščina, ki je rusinsko narečje na Poljskem.[11]

Prva slovnica rusinščine Карпаторусский букварь (Karpatorusskij bukvar') (1931) [12] in Буквар. Перша книжечка для народных школ. (Bukvar. Perša knyžečka dlja narodnŷch škol.) (1935).[13]

Knjižne norme

Na Prvem rusinskem jezikovnem kongresu novembra 1. 1992 je bil sprejet »romski model«, s ciljem, da bi se ustanovile štiri različne norme za štiri države, v katerih živi znatna skupina Rusinov, na Slovaške, v Vojvodni, Ukrajini in na Poljskem (Madžarska sekcija se je odločila, da bo prevzela slovaški rusinski standard[14]). Uveljavljeni sta že dve knjižni normi rusinščine, in sicer na Slovaškem in v Vojvodini, Rusini Ukrajine (Zakarpatja) in Poljske (Lemkovsko področje) pa svojih norm še niso kodificirali. Hkrati pa rusinski znanstveniki in pisci delajo na tem, da bi nastala »peta norma« ali kojne, ki bi se rabila kot skupni knjižni jezik vseh Rusinov.[15]

Abeceda

Črke rusinske abecede
Velika črka Mala črka Prečrkovanje Izgovor Opombe
А а a /a/
Б б b /b/
В в v /v/
Г г h /ɦ/
Ґ ґ g /g/
Д д d /d/
Е е e /je/
Є є je /je/
Ё ё jo /ʏ/ Panonska rusinščina te črke ne pozna.
Ж ж ž /ʒ/
З з z /z/
И и y /ɪ/
І і i /i/ Panonska rusinščina te črke ne pozna.
Ы ы y /ɨ/ Panonska rusinščina te črke ne pozna.
Ї ї ji /ji/
Й й j /j/
К к k /k/
Л л l /l/
М м m /m/
Н н n /n/
О о o /o/
П п p /p/
Р р r /r/
С с s /s/
Т т t /t/
У у u /u/
Ф ф f /f/
Х х x, ch /x/
Ц ц c /ts/
Ч ч č /ʧ/
Ш ш š /ʃ/
Щ щ šč /ʃʧ/
Ѣ ѣ /ji/,/i/ V rabi do 2. svetovne vojne.
Ю ю ju /ju/
Я я ja /ja/
Ь ь ′ /ʲ/ Mehki znak
Ъ ъ ′ Trdi znak; panonska rusinščina te črke ne pozna.

Reference

Wikipedija - Rusyn
  1. ↑ Rusinščina referenca v Ethnologue (17. izd., 2013)
  2. ↑ Statistical Office of the Slovak Republic. »Population and Housing Census 2011: Table 11. Resident population by nationality – 2011, 2001, 1991« (PDF). Statistical Office of the Slovak Republic. Pridobljeno 22. marca 2012.
  3. ↑ Republic of Serbia, Republic Statistical Office (24. december 2002). »Final results of the census 2002« (PDF). Pridobljeno 16. decembra 2010.
  4. ↑ State Statistics Committee of Ukraine. »About number and composition population of UKRAINE by data All-Ukrainian population census 2001 data«. Pridobljeno 16. decembra 2010.
  5. ↑ »Home« (PDF). Central Statistical Office of Poland. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 16. januarja 2013. Pridobljeno 22. marca 2012.
  6. ↑ »Republic of Croatia – Central Bureau of Statistics«. Crostat. Pridobljeno 5. septembra 2010.
  7. ↑ »1.28 Population by mother tongue, nationality and sex, 1900–2001«. Hungarian Central Statistical Office. 2001. Pridobljeno 28. februarja 2012.
  8. ↑ »Obyvatelstvo podle věku, mateřského jazyka a pohlaví«. Pridobljeno 2. novembra 2012.
  9. ↑ »The Statue of the Autonomous Province of Vojvodina«. Skupstinavojvodine.gov.rs. Pridobljeno 7. avgusta 2012.
  10. ↑ Kincsünk: a szó (58.) (e-nepujsag.ro)
  11. ↑ Best, Paul Joseph; Moklak, Jarosław, eds. (2000). The Lemkos of Poland : articles and essays. Carpatho-Slavic Studies 1–3. New Haven, Cracow: Carpatho-Slavic Studies Group, Historia Iagellonica Press. ISBN 978-83-912018-3-1
  12. ↑ Vyslockij, Dymytrij (1931). Карпаторусский букварь (v Rusinščina). Cleveland. {{navedi knjigo}}: Prezrt neznani parameter |trans_title= (predlagano je |trans-title=) (pomoč); Sklic ima neznan prazen parameter: |laydate=, |separator=, |trans_chapter=, |chapterurl=, |laysummary= in |lastauthoramp= (pomoč)Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  13. ↑ Trochanovskij, Metodyj (1935). Буквар. Перша книжечка для народных школ. (Bukvar. Perša knyžečka dlja narodnŷch škol.) (v Rusinščina). Lviv. {{navedi knjigo}}: Sklic ima neznan prazen parameter: |laydate=, |separator=, |trans_title=, |trans_chapter=, |chapterurl=, |laysummary= in |lastauthoramp= (pomoč)Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  14. ↑ Magocsi, Paul Robert, Hladnik, Mira. "Znanstveni seminar o kodifikaciji rusinskega jezika." Slavistična revija (1993) 41, št.2, (1993), str.270–272.
  15. ↑ Magocsi, Paul Robert. "Rodil se je nov slovanski jezik." Slavistična revija letnik 43. številka 3 (1995) str. 408–410.


Stub icon

Ta članek o jeziku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Rusinščina&oldid=4250977«