Anton Martin Slomšek
Blaženi Anton Martin Slomšek | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | Anton Slomšek 26. november 1800 Slom pri Ponikvi, Šentjur |
| Smrt | 24. september 1862 Maribor |
| Čaščenje | rimokatoliška cerkev |
| Beatifikacija | 19. september 1999, Maribor, razglašalec Janez Pavel II. |
| God | 24. september |
Blaženi Anton Martin Slomšek [bláženi antón martín slómšek], slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, pesnik, pedagog in svetnik, * 26. november 1800, Slom pri Ponikvi (danes Ponikva), † 24. september 1862, Maribor.
Škofovsko geslo
Vse v večjo Božjo slavo in zveličanje duš.
Življenje
Rodil se je kot najstarejši sin očetu Marku in materi Mariji. Že kot otrok je rad bral in se versko izobraževal. Obiskoval je nedeljsko šolo pri Jakobu Prašnikarju. Nato se je šolal na I. gimnaziji v Celju, pozneje pa tudi v Ljubljani, Senju in Celovcu. Po posvečenju je svojo novo mašo daroval v Olimju. Dve leti je bil kaplan na Bizeljskem in dve leti v Novi Cerkvi pri Celju. Leta 1829 je bil imenovan za spirituala v celovškem semenišču, kjer je devet let bogoslovce učil slovenščino. Nato je bil nadžupnik v Vuzenici, kjer je leta 1842 napisal knjigo »Blaže in Nežica v nedeljski šoli«. Leta 1844 je postal stolni kanonik in višji šolski nadzornik, leta 1846 župnik in opat v Celju, kmalu zatem pa imenovan za škofa Lavantinske škofije s sedežem v Šent Andražu v Labotski dolini na Koroškem. 5. julija 1846 je v Salzburgu prejel škofovsko posvečenje. 4. septembra 1859 je prenesel škofijski sedež iz Šent Andraža v Maribor. S tem je bistveno pripomogel k integraciji Štajerske slovenskemu ozemlju.
V kontekstu slovenske glasbe je najbolj znan kot avtor besedil pesmi Glejte, že sonce zahaja, En hribček bom kupil, Predica, ki so ponarodele.
Njegov sodobnik France Prešeren (oba sta bila rojena 1800) mu je namenil kratko pesem z naslovom Slomšku, ki je del zbirke Zabavljivi napisi:
Ker stara para zlomek
devištva preveč je vzel,
je mlajši njega Zlomšek
prodajat ga začel.
Beatifikacija
Slomška je 19. septembra 1999 razglasil za blaženega papež Janez Pavel II. in ob tem določil za njegov godovni dan obletnico smrti, to je 24. september. S tem je postal prvi slovenski svetnik. Še vedno poteka postopek za razglasitev za svetnika, ki ga znotraj Rimskokatoliške cerkve vodi Postulatura postopka za Slomškovo kanonizacijo.
Poimenovanja
Po Slomšku je poimenovanih mnogo ustanov in krajev in zgradb:
- Cerkve: Celje, Gornja Bistrica, Maribor, Velenje, Zgornja Rečica
- Slomškov trg: Celje, Maribor
- Slomškova ulica: Ajdovščina, Brežice, Grosuplje, Lenart v Slovenskih goricah, Ljubljana, Loče, Mengeš, Murska Sobota, Ptuj, Rodica, Rogatec, Rogaška Slatina, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Zreče
- Slomškovo naselje: Lendava
- Vzgojno-izobraževale ustanove: Gimnazija Antona Martina Slomška Maribor, Slomškovo dijaško semenišče Maribor, Slomškov vrtec Slovenska Bistrica, Osnovna šola Antona Martina Slomška Vrhnika
- Podjetja: Slomškov zavod, Slomškova družba, Slomškova knjigarna, Slomškova založba, Slomškova ustanova
- Drugo: Minoritski samostan blaženega Antona Martina Slomška Olimje, Slomškov dom Brežice, Slomškova romarska pot
V tujini
- Slomškov dom Celovec, Slomškov dom Ramos Mejía (Argentina)
 | Ta seznam je nepopoln. Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite. |
Viri
- Šavli, Jožko, Slovenski svetniki, Bilje: Studio Ro, Založništvo Humar, 1999 ISBN 961-6097-03-2 (COBISS)
Glej tudi
Zunanje povezave
{{subst:#if:Slomšek, Anton Martin|}}
[[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1800}}
|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1862}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1800
}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1862}}
|| LIVING = Živeči ljudje | UNKNOWN | MISSING = Neznano leto smrti | #default = Umrli leta 1862
}}]]