Navadni gad

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Navadni gad
Vipera berus (Marek Szczepanek).jpg
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Poddeblo: Vertebrata (vretenčarji)
Razred: Sauropsida (plazilci)
Red: Squamata (luskarji)
Podred: Serpentes (kače)
Družina: Viperidae (gadi)
Poddružina: Viperinae
Rod: Vipera
Vrsta: V. berus
Znanstveno ime
Vipera berus
(Linnaeus, 1758)
Sinonimi
  • [Coluber] berus - Linnaeus, 1758
  • [Coluber] Chersea - Linnaeus, 1758
  • Coluber prester - Linnaeus, 1761
  • Coluber vipera Anglorum - Laurenti, 1768
  • Coluber Melanis - Pallas, 1771
  • Coluber Scytha - Pallas, 1773
  • C[oluber]. Scytha - Bonnaterre, 1790
  • Vipera melanis - Sonnini & Latreille, 1801
  • Vipera berus - Daudin, 1803
  • Vipera chersea - Daudin, 1803
  • Vipera prester - Daudin, 1803
  • [Coluber] Caeruleus - Sheppard, 1804
  • Vipera communis - Leach, 1817
  • Coluber chersea var. marasso - Pollini, 1818
  • [Pelias] berus - Merrem, 1820
  • [Vipera] marasso - Sette, 1821
  • Vipera limnaea - Bendiscioli, 1826
  • Vipera trilamina - Millet, 1828
  • [Pelias] Chersea - Wagler, 1830
  • Vipera torva - Lenz, 1832
  • Pelias dorsalis - Gray, 1842
  • V[ipera]. Prester var. gagatina - Freyer, 1842
  • Echidnoides trilamina - Mauduyt, 1844
  • Vipera Pelias - Soubeiran, 1855
  • Pelias berus var. Prester - Günther, 1858
  • Pelias berus var. Chersea - Günther, 1858
  • P[elias berus]. Var. dorsalis - Cope, 1860
  • P[elias berus]. Var. niger - Cope, 1860
  • V[ipera]. (Pelias) berus - Jan, 1863
  • V[ipera]. (Pelias) berus var. prester - Jan, 1863
  • V[ipera]. (Pelias) berus var. lymnaea - Jan, 1863
  • Pelias Chersea - Erber, 1863
  • Pelias berus - Erber, 1863
  • Vipera berus var. prester - Jan & Sordelli, 1874
  • Vipera berus [berus] - Boettger, 1889
  • [Vipera berus] var. montana - Méhely, 1893
  • Vipera berus - Boulenger, 1896
  • Pelias berus lugubris - Kashehenko, 1902
  • Vipera berus pelias - Chabanaud, 1923
  • [Vipera (Pelias) berus] forma brunneomarcata - Reuss, 1923
  • [Vipera (Pelias) berus] forma luteoalba - Reuss, 1923
  • [Vipera (Pelias) berus] forma ochracea asymmetrica - Reuss, 1923
  • [Vipera (Pelias) berus] rudolphi-marchica - Reuss, 1924
  • [Vipera (Pelias) berus] forma bilineata - Reuss, 1924
  • Vipera (Pelias) berus forma chersea-splendens - Reuss, 1925
  • Vipera (Pelias) berus forma ochracea-splendens - Reuss, 1925
  • Vipera (Pelias) berus forma rutila - Reuss, 1925
  • Vipera (Pelias) berus forma punctata - Reuss, 1925
  • Coluber sachalinensis continentalis - Nikolski, 1927
  • P[elias]. sudetica - Reuss, 1927 (nomen nudum)
  • V[ipera]. berus marchici - Reuss, 1927
  • Vipera berus rudolphi - Reuss, 1927 (nomen nudum)
  • Vipera berus berus - Mertens & Müller, 1928
  • [Pelias] elberfeldi - Reuss, 1929
  • Pelias rudolphi - Reuss, 1930
  • Pelias schöttleri - Reuss, 1930
  • P[elias]. tyrolensis - Reuss, 1930
  • Pelias schreiberi - Reuss, 1930
  • Pelias flavescens - Reuss, 1930 (nomen nudum)
  • Pelias subalpina - Reuss, 1930 (nomen nudum)
  • Pelias neglecta - Reuss, 1932
  • Vipera berus sphagnosa - Krassawzef, 1932
  • Pelias occidentalis - Reuss, 1933
  • Pelias occidentalis oldesloensis - Reuss, 1933 (nomen nudum)
  • Pelias occidentalis orbensis - Reuss, 1933 (nomen nudum)
  • Pelias sudetica forma steinii - Reuss, 1935 (nomen nudum)
  • Vipera marchici - Reuss, 1935
  • Pelias sudetica steinii forma emarcata - Reuss, 1937 (nomen illegitimum)
  • Vipera (Vipera) berus berus - Obst, 1983
  • Vipera berus forma brunneomarcata - Golay et al., 1993
  • Vipera berus forma ochracea-asymmetrica - Golay et al., 1993
  • Vipera berus forma luteoalba - Golay et al., 1993
  • Pelias schoettleri - Golay et al., 1993
  • Coluber coeruleus - Golay et al., 1993
  • Vipera berus - Golay et al., 1993[1]

Navadni gad[2] (znanstveno ime Vipera berus) zraste od 60 do 70 cm, izjemoma do 85 cm. Ovalna glava polagoma prehaja v trup. Na zgornjem delu glave je temna lisa v obliki črke X ali V. Glava je pokrita z majhnimi luskami, vidne so največ 3 večje ploščice. Je strupena kača in se od nestrupenih loči po navpični, zoženi zenici, čokatosti in cik - cak vzorcu na hrbtu. Njegov bližnji sorodnik je laški gad, ki živi tudi v Sloveniji.

Življenjski prostor[uredi | uredi kodo]

Živi na vlažnih hladnejših območjih z velikimi temperaturnimi spremembami med dnevom in nočjo, vendar se rad zadržuje na sončnih mestih. Najdemo ga na robu močvirij, na planinskih meliščih, barjih, ob planinskih poteh, na jasah, ekstenzivno gojenih travnikih in pašnikih.

Prehrana[uredi | uredi kodo]

Hrani se z malimi sesalci, ptiči in dvoživkami. Je živoroden.

Podvrste[uredi | uredi kodo]

Podvrste[3] Avtoriteta[3] Ime Razširjenost
V. b. berus (Linnaeus, 1758) Navadni evropski gad[2] Norveška, Švedska, Finska, Estonija, Francija, Danska, Nemčija, Avstrija, Švica, severna Italija, Belgija, Nizozemska, velika Britanija, Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Romunija, Rusija, Mongolija, severozahodna Ljudska republika Kitajska (severni Xinjiang)
V. b. bosniensis Boettger, 1889 Bosanski gad[4] Balkanski polotok
V. b. sachalinensis Zarevskij, 1917 Sahalinski gad[5] Ruski daljni vzhod (Amurska oblast, Primorski kraj, Habarovski kraj, Sahalin), Severna Koreja, severovzhodna Kitajska (Jilin)

Navadni gad v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

V. berus

V Sloveniji navadni gad večinoma živi v Julijskih in Kamniških Alpah, Karavankah, Trnovskem gozdu, na Javorniku in Snežniku (bosanski gad). V nižinah ga le ponekod najdemo na bolj vlažnih mestih.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ McDiarmid RW, Campbell JA, Touré T. 1999. Snake Species of the World: A Taxonomic and Geographic Reference, vol. 1. Herpetologists' League. 511 pp. ISBN 1-893777-00-6 (series). ISBN 1-893777-01-4 (volume).
  2. ^ 2,0 2,1 Mallow D, Ludwig D, Nilson G. 2003. True Vipers: Natural History and Toxinology of Old World Vipers. Krieger Publishing Company, Malabar, Florida. 359 pp. ISBN 0-89464-877-2.
  3. ^ 3,0 3,1 "Vipera berus". Integrirani taksonomski informacijski sistem. 
  4. ^ Steward JW. 1971. The Snakes of Europe. Cranbury, New Jersey: Associated University Press (Fairleigh Dickinson University Press). 238 pp. LCCCN 77-163307. ISBN 0-8386-1023-4.
  5. ^ Mehrtens JM. 1987. Living Snakes of the World in Color. New York: Sterling Publishers. 480 pp. ISBN 0-8069-6460-X.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]