Bazilika Marije Pomagaj
| Bazilika Marije Pomagaj | |
| Kraj | Brezje |
|---|---|
| Država | |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Posvetitev | sveti Vid |
| Stranski oltarji | Anton Padovanski Marija Pomagaj Anton Puščavnik Srce Jezusovo |
| Status | bazilika narodno romarsko središče škofijsko romarsko središče podružnična cerkev samostanska cerkev |
| Funkcionalno stanje | aktivno |
| Kulturna dediščina | Kulturni spomenik lokalnega pomena Slovenije |
| Splet | Marija.si |
| Zgodovina | |
| Prejšnja imena | cerkev svetega Vida |
| Zgradil | Franc Kumer |
| Začetek gradnje | 9. oktober 1889 |
| Konec gradnje | 1900 |
| Posvečena | 7. oktober 1900 |
| Arhitektura | |
| Arhitekt | Robert Mikovitz |
| Slog | neorenesansa |
| Dolžina | 39 metrov |
| Širina | 19 metrov |
| Višina | 17 metrov |
| Število kupol | 1 |
| Število zvonikov | 1 |
| Uprava | |
| Dekanija | Radovljica |
| Naddekanat | II. arhidiakonat |
| Nadškofija | Ljubljana |
| Metropolija | Ljubljana |
Bazilika Marije Pomagaj, imenovana tudi Slovensko narodno svetišče, je bazilika ter narodno in škofijsko romarsko središče, ki se nahaja na Brezjah v Občini Radovljica. Je ena izmed dveh bazilik v Ljubljanski nadškofiji (druga je bazilika Žalostne Matere Božje, Stična), sicer pa je bila do 21. stoletja cerkvenoupravno podružnična cerkev Župnije Mošnje. Služi tudi kot samostanska cerkev frančiškanskega samostana, ki se nahaja tik ob njej. Je največji romarski kraj v Sloveniji. Glavni romarski shod je na praznik Marije Pomočnice kristjanov 24. maja.
Zanimivost bazilike je, da je glavni oltar pravzaprav posvečen svetemu Vidu. Oltar z znamenito sliko Matere Božje, po kateri nosi bazilika tudi ime, pa se nahaja v stranski kapeli spredaj na desni strani. Posebnost te kapele je, da gre dejansko za kapelo v kapeli, saj večja pokriva manjšo, ki je popolnoma samostojen arhitekturni objekt, podobno kot v Italiji Porciunkula v baziliki Marije Angelske (basilica di Santa Maria degli Angeli) v Assisiju. Čeprav je cerkev arhitekturno triladijska bazilika, sta stranski ladji po dvakrat pregrajeni, s čimer je nastalo šest niš, ki služijo kot stranske kapele in v katerih se nahajajo stranski oltarji.
Milostno podobo Matere Božje je naslikal Leopold Layer 1814. Ljudstvo jo je poimenovalo kar »Marija Pomagaj«. Slika je zelo svobodna kopija po Lucasu Cranachu iz stolnice svetega Jakoba v Innsbrucku. Leta 1907 jo je z dovoljenjem papeža Pija X. okronal ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič.
5. oktobra 1988 je papež Janez Pavel II. cerkev razglasil za baziliko. 17. maja 1996 jo je tudi obiskal in v njej molil. Leta 2000 je Slovenska škofovska konferenca baziliko razglasila za slovensko narodno svetišče. Na Brezjah deluje v okviru svetišča tudi Frančiškanski marijanski center in Muzej jaslic. Za romarje, tako posameznike kot skupine, ki obiskujejo ta sveti kraj, so frančiškani, oskrbniki svetišča, maja 2009 odprli Romarski urad.
Prostor pred cerkvijo je uredil arhitekt Jože Plečnik.[1]
Viri [uredi]
- ^ Franci Petrič, Slovenske božje poti, Družina, Ljubljana 2008, (COBISS).
Glej tudi [uredi]
Zunanje povezave [uredi]
| Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Bazilika Marije Pomagaj |
- http://www.marija.si/
- Franciskani.si
- Kam.si
- Opis enote nepremične kulturne dediščine. Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
Koordinati: 46°19′45″N 14°13′56″E / 46.329039°N 14.232348°E
|
||||||||||||||||
|
||||||||