Bazilika Marije Pomagaj, Brezje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bazilika Marije Pomagaj


Bazilika Marije Pomagaj is located in Slovenija
Bazilika Marije Pomagaj
Bazilika Marije Pomagaj
46°19′45″N 14°13′56″E / 46.329039°N 14.232348°E / 46.329039; 14.232348Koordinati: 46°19′45″N 14°13′56″E / 46.329039°N 14.232348°E / 46.329039; 14.232348
Kraj Brezje
Država Zastava Slovenije Slovenija
Verska skupnost Rimskokatoliška
Posvetitev sveti Vid
Stranski oltarji Anton Padovanski
Marija Pomagaj
Anton Puščavnik
Srce Jezusovo
Status bazilika
narodno romarsko središče
škofijsko romarsko središče
samostanska cerkev
Funkcionalno stanje aktivno
Kulturna dediščina Kulturni spomenik lokalnega pomena Slovenije
Splet Marija.si
Zgodovina
Prejšnja imena cerkev svetega Vida
Zgradil Franc Kumer
Začetek gradnje 9. oktober 1889
Konec gradnje 1900
Posvečena 7. oktober 1900
Arhitektura
Arhitekt Robert Mikovitz
Slog neorenesansa
Dolžina 39 metrov
Širina 19 metrov
Višina 17 metrov
Površina 540 m2
Število kupol 1
Število zvonikov 1
Uprava
Župnija ne spada več pod Župnijo Mošnje, ampak je neposredno podrejena nadškofiji
Nadškofija Ljubljana
Brezje na Gorenjskem - Cerkev sv. Vida
Lokacija Občina Radovljica
RKD št. 2069 (opis enote)[1]

Bazilika Marije Pomagaj, imenovana tudi Slovensko (Marijino) narodno svetišče,[2] je bazilika ter glavno romarsko središče ljubljanske nadškofije[3] in obenem osrednje slovensko romarsko središče,[4] ki se nahaja na Brezjah v Občini Radovljica. Je ena izmed dveh bazilik v Ljubljanski nadškofiji (druga je bazilika Žalostne Matere Božje, Stična), sicer pa je bila do 21. stoletja cerkvenoupravno podružnična cerkev Župnije Mošnje, sedaj pa je neposredno podrejena Nadškofiji Ljubljana. Služi tudi kot samostanska cerkev frančiškanskega samostana, ki je bil tik ob njej zgrajen leta 1898. Je največji romarski kraj v Sloveniji; na leto ga obišče okoli 400.000 ljudi,[5] od leta 1800 naj bi ga skupno obiskalo več kot trinajst milijonov vernikov.[4] Glavni romarski shod je 24. maja, na praznik Marije Pomočnice kristjanov, zelo obiskani prireditvi sta tudi vsakoletno junijsko romanje bolnikov in invalidov ter avgustovski praznik Marijinega vnebovzetja.[5]

Glavna cerkvena ladja
Marija Pomagaj, Leopold Layer, domnevno 1814

Zanimivost bazilike je, da je glavni oltar pravzaprav posvečen svetemu Vidu. Oltar z znamenito sliko Marije Pomagaj, po kateri nosi bazilika tudi ime, pa se nahaja v stranski kapeli Matere Božje spredaj na desni strani. Posebnost te kapele je, da gre dejansko za kapelo v kapeli, saj večja pokriva manjšo, ki je popolnoma samostojen arhitekturni objekt, podobno kot v Italiji Porciunkula v baziliki Marije Angelske (basilica di Santa Maria degli Angeli) v Assisiju. Čeprav je cerkev arhitekturno triladijska bazilika, sta stranski ladji po dvakrat pregrajeni, s čimer je nastalo šest niš, ki služijo kot stranske kapele in v katerih se nahajajo stranski oltarji.

Podobo Svete Marije z detetom je naslikal Leopold Layer 1814 oz. zgodovinsko verjetneje že 1800.[6] Ljudstvo jo je poimenovalo kar »Marija Pomagaj«. Slika je zelo svobodna kopija po Lucasu (Luku) Cranachu iz stolnice svetega Jakoba v Innsbrucku. Layerjeva slika je prvotno imela lesen okvir, sedanjega je leta 1977 zasnoval arhitekt Tone Bitenc.[4] Leta 1907 jo je z dovoljenjem papeža Pija X. okronal ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič.

5. oktobra 1988 je papež Janez Pavel II. cerkev razglasil za manjšo baziliko (basilica minor).[3] 17. maja 1996 jo je tudi obiskal[7] in v njej molil. Leta 2000 je Slovenska škofovska konferenca baziliko razglasila za slovensko narodno svetišče.[5] Na Brezjah deluje v okviru svetišča tudi Frančiškanski marijanski center in Muzej jaslic. Za romarje, tako posameznike kot skupine, ki obiskujejo ta sveti kraj, so frančiškani, oskrbniki svetišča, maja 2009 odprli Romarski urad.

Prostor pred cerkvijo je uredil arhitekt Jože Plečnik,[8] naknadno so v parku postavili spomenik papežu Janezu Pavlu II., ki je cerkev 1988 razglasil za baziliko.[4]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 2069". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  2. ^ "http://www.marija.si/". Marija.si. Pridobljeno dne 13.7.2015. 
  3. ^ 3,0 3,1 "Franci Petrič: Bazilika Marije Pomagaj, posvečena sv. Vidu". Kam.si. Pridobljeno dne 13.7.2015. 
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 4,3 "Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah". Radol'ca. Pridobljeno dne 13.7.2015. 
  5. ^ 5,0 5,1 5,2 "Brezjanska bazilika že 15 let slovensko narodno svetišče". Radio Ognjišče. 01. 01. 2015. Pridobljeno dne 13.7.2015. 
  6. ^ "Vojko Urbančič: Marija in 15 milijonov častilcev". Delo.si. 24.5.2014. Pridobljeno dne 13.7.2015. 
  7. ^ "Romanje k Mariji Pomagaj". Marija.si. Pridobljeno dne 13.7.2015. 
  8. ^ Franci Petrič, Slovenske božje poti, Družina, Ljubljana 2008, (COBISS).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]