Uporabniški pogovor:XJaM/Arhiv/Arhiv-2017-08

    Iz Wikipedije, proste enciklopedije

    Naselja na avstrijskem Koroškem[uredi kodo]

    Za navedeno naselje je nemško ime pravilno zapisano in nimam nič proti tvojim preureditvam obstoječih člankov. Kadar sem pri pisanju člankov naletel na naselja onkraj Karavank sem si pomagal s priročnikom: Pavel Zdovc Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Založba Drava. Celovec 2008 in zemljevidom Kärnten-Koroška (1:150.000), Mohorjeva založba. Celovec 2008, ki dopolnjuje prej naveden Zdovčev priročnik. lp --Grejo 11:52, 17. junij 2011 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Vesolje z veliko začetnico[uredi kodo]

    Na Uporabniški pogovor:XJamRastafire/Arhiv/Arhiv-2005#Eleassar777 - uporabniška stran sem sicer odkril razlog za veliko začetnico. Ampak ta smernica še velja? Če ja, bi bilo v članek dobro dodati kak razdelek, ki na kratko pojasni zakaj vesolje z veliko začetnico (podprto z literaturo, seveda). --Domen 12:47, 25. junij 2011 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Ja. Se bo dodalo. Zakaj sprašuješ, če »smernica še velja«? Ali se je znanje o Vesolju v zadnjem času kaj posodobilo/spremenilo? V angleški različici članka večinoma pišejo reč z malo. Malo bolj v pomoč v tem smislu je ruska različica, kjer je v 2. stavku napisano: »Praktično pod Vesoljem velikokrat razumemo skupen snovni (materialni) svet, ki je dostopen raziskovanju z iskustveno-znanstvenimi metodami». pmsm se je tudi v ruščini, kot v slovenščini pred časom rabil izraz, pisan z malo - zakaj je še v angleščini danes tako, ne vem. Govorim o vesolju v smislu naravoslovnih ved, kot sta astronomija in kozmologija. Kozmologija je, poleg fizike, verjetno najbolj pripravljena na zelo verjetno dejstvo, da 'naše' vesolje ni edino, in ne, samo, kot bi rekel Feynman, da se prosto potika naokrog. Če pa je na to pripravljeno tudi jezikoslovje in splošna raba knjižnega jezika, pa ne vem. In do nedavnega je tudi v fizikalni kozmologiji to veljalo večinoma za 10 % tega 'materialnega' sveta. Lahko je reči, da so za to zelo verjetno dejstvo vedeli že stari Indijci, ali kdo pač, vendar z znanstveno metodo je to verjetno zelo težko pokazati. Še v Fringeu je to skoraj nemogoče :) --xJaM 11:57, 29. junij 2011 (CEST)Odgovori[odgovori]
    Čadež npr. v svojem delu (univerzitetni učbenik) Teorija gravitacije rabi besedo z malo. Citiram: [Uvod, str. 9] »Relativistična astrofizika je ena od njih, na drugi strani je vrsta vesoljskih tehnologij in osnovnih eksperimentov v vesolju, ki uvrščajo gravitacijo med propulzivne znanstvene discipline.« In tako podobno naprej - [§13, str. 215] »Opazovanja aktivnih galaktičnih jeder pa so potrdila tudi Reeseova in Zeljdovičeva predvidevanja, da poganja najbolj energetske procese v vesolju gravitacijska energija, ki se sprošča pri padanju snovi v črno luknjo.« ... »Če je verjeti zadnjim ugotovitvam, so tako masivne črne luknje tudi v galaksijah pri rdečem premiku z ~ 4, to je v galaksijah, ki so le dobro milijardo let mlajše od vesolja.« Pehani v svojem zapisu Naše Vesolje kot velika črna luknja rabi pojem z veliko: »Naše vidno Vesolje predstavljajo nebesna telesa iz vidne mase, ki jih vidimo na različnih razdaljah ..., ko se zazremo v nebo.« --xJaM (pogovor) 02:57, 9. avgust 2012 (CEST)Odgovori[odgovori]
    Tudi sam sem opazil, da avtorji niso najbolj dosledni pri uporabi besede Vesolje in vesolje. Verjetno je razločevanje med obema pomenoma najbolj uporabna nekaterim teoretikom (kot je Hawking) in kozmologom, ki razpravljajo o obstoju različnih vesolij in lahko potemtakem enostavno uporabijo Vesolje kot lastno ime za točno to vesolje v katerem živimo mi. Po drugi strani pa avtorji veliko bolj konsistentno uporabljajo razločevanje med Soncem (lastno ime za nam najbližjo zvezo) in soncem (katerikoli zvezdo) oziroma Osončjem in osončjem, Luno (naravni satelit Zemlje) in luno (katerikoli naravni satelit drugih planetov)... V to so seveda primorani, ker vemo da druga osončja in lune tudi obstajajo, za druga vesolja pa nimamo dokazov, zato astronomi in astrofiziki običajno ne dlakocepijo, ker gre skoraj vedno beseda le on našem vesolju oz. Vesolju. :) Bmiqz (pogovor) 21:45, 18. junij 2013 (CEST)Odgovori[odgovori]
    Osončje (pisano z malo sem redko videl). Če gre za sistem zvezde, ki ni Sonce, je potem pač zvezdni sistem ali zvezdni sestav, ker zvezdam običajno ne rečemo kar sonca. V tem sotvarju je tudi 'pravilno' poimenovanje 'naše' galaksije. Zastareli izraz Rimska cesta je po pravilu najpogostejše rabe zašel na wikipedijo in se (s pridom) rabi. V slogu Krajevna skupina bi verjetno bilo (prav) Krajevna galaksija. Ne vem ali bi bilo tudi prav potem krajevna Galaksija? In seveda jasno Krajevno vesolje. --xJaM (pogovor) 03:59, 13. januar 2017 (CET)Odgovori[odgovori]

    Prost dostop[uredi kodo]

    Preden je na glavni strani bi rad še malo pomodril povezave v članku. Bi se ti dalo kaj napisat o fizikih/matematikih in njihovih dejavnostih, ki so (bili) v več pogledih ključni za to gibanje? Vsaj arXiv, Mednarodna matematična zveza in Paul Ginsparg, ti boš verjetno lažje napisal kaj smiselnega o njih kot jaz. Pa če poznaš še kaj relevantnega, kar bi bilo dobro dodat v članek se tudi ne bo noben pritoževal. — Yerpo Ha? 17:23, 4. avgust 2011 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Bom poskusil. Sicer pa, zanimiv članek. --xJaM 18:09, 4. avgust 2011 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Zgodovina sl:[uredi kodo]

    Ko na vsake toliko na naslovnici zagledam datum 26. februar 2002, ki me opomni na skorajšnjo 10. obletnico slovenske Wikipedije, se mi zastavljajo tudi vprašanja o njenih začetkih. Ker v našem občestvu nekako veljaš za starosto ter pobudnika in začetnika projekta, bi te prosil, če lahko kaj o tistem "prelomnem letu 2002" napišeš. Lahko na kratko, če pa se razpišeš in ti "pero" samo od sebe steče, pa tudi več. V glavnem, toliko vsaj, da tudi mi, ki danes štejemo za eno srednjo wiki generacijo, malo spoznamo, kako ste se "še v tistih krutih časih, ko je bila borba za preživetje neizprosna in čast domovine pod vprašajem" vi očaki odrezali. (Malo se šalim, ne zameri mojem nakladanju.) Skratka, če bi vsaj v odstavku ali dveh nanizal, kje si/ste zvedeli za projekt, kdo in kako je prišel na idejo in potem kakšni so bili začetki, vzpostavitev strani, komu vse si moral pisati, kakšno so bile začetniške težave, in potem, ko je vse skušaj že začelo rasti, kdo ste bili prvi uporabniki in kateri članki so bili najprej vnešeni - pač po spominu. Ni potrebno, da je vse "zgodovinsko verificirano", pač pa je bolj mišljeno v smislu osebnega pričevanja. Res bi ti bil hvaležen za vsaj kratek takle oris in mislim, da bi znalo biti še komu zanimivo. No, če se odločiš, lahko nemara objaviš besedilo - na primer - na Wikipedija:Zgodovina slovenske Wikipedije. --Janezdrilc 23:26, 5. november 2011 (CET)Odgovori[odgovori]

    Ja, ena taka 'neuničljiva' količina je ta 'kruti' čas, ki po vseh fizikalnih standardih, če ne drugega, (kar) teče. Dobro si zapisal, in izbral besedo »oris«. Sicer se zelo bojim, da ne bi lahko, če uporabim dvojno zanikanje, zapisal neenciklopedično. Kaj naj bi to besedilo bilo? Neke vrste bloga, dnevnika, in čemu naj bi služilo? Nekaj je o tem že zapisano na strani Obvestila pod letnico 2002. Preveč osebno ne bi pisal, ker verjetno nima nekega pomena; sem pa vesel, ko praviš, »da bi znalo biti še komu zanimivo«. Ob 10-ti obletnici bi bilo v redu, če bi o Wikipediji nastalo več takšnih zapisov uporabnikov, saj se sedaj lepo vidi, da je to skupno delo občestva. --xJaM 18:08, 6. november 2011 (CET)Odgovori[odgovori]

    Predlagam {{esej}} na naslovu Wikipedija:Začetki slovenske Wikipedije ali kaj podobnega, vsaj toliko da se zgodovina ne izgubi. Sicer pa kolikor osebno želiš, bi tudi mene zanimala tudi ta plat. Če že od koga, potem od tebe. :) Enciklopedičnost ni pogoj. — Yerpo Ha? 18:16, 6. november 2011 (CET)Odgovori[odgovori]

    Seveda zanima, se strinjam z Yerpom. --IzTrsta 10:46, 8. november 2011 (CET)Odgovori[odgovori]

    Povezovanje datumov[uredi kodo]

    Kot nedvomno veš, smo izglasovali, da se datumov ne povezuje, razen v redkih primerih. prosim, da to v prihodnje upoštevaš. --IP 213 11:08, 10. november 2011 (CET)Odgovori[odgovori]

    Hvala za informacijo, vendar ne vem zakaj ravno mene obveščaš o tem. Sam sem delal po že davno tega sprejetem dogovoru. Če ste zadovoljni s takšnim načinom dela, tudi prav. Upam tudi, da razumeš pomen glasovanj na wikipedijah, ki niso ravno priporočljiva. Mislim tudi, da že upoštevam od konca izglasovanja. Aja, morda sem se včeraj pregrešil pri Hráskem, in še kje. Upam tudi, da ne pričakuješ čiščenja za nazaj. Še enkrat pa poudarjam, da to ni najboljša rešitev. --xJaM 12:05, 10. november 2011 (CET)Odgovori[odgovori]

    Tebe obveščam, ker sem pri enem tvojih včerajšnjih urejanj opazil poplavo NP na letnice. --IP 213 12:17, 10. november 2011 (CET)Odgovori[odgovori]

    No, ja. Če je poplava zate navedba treh NP pri Hráskem. Pri Hemingwayu ni poplave (npr. tukaj). Pa tudi glasovanje včeraj še ni bilo formalno zaključeno, tako da. Lahko pa se sedaj, ker ste zakomplicirali, gremo: to je bilo vse v duhu trenutne smernice, ker je navedeno/si navedel: »[...] datumi, ki so v kontekstu gesla posebno pomembni.« Kje pa je sedaj meja teh v kontekstu gesla pomebnih NP na datume. 1, 2, 3, 10, 100, ...? Itd. In upam tudi še, da me ne boš obveščal ob vsaki 'kršitvi' takšnih smernic. To ne vodi nikamor. --xJaM 13:25, 10. november 2011 (CET)Odgovori[odgovori]

    Še naslednje: skoraj-že 10 let poustvarjamo solidne NP na datume, sedaj pa taka ihta glede tega. Mislim da bom čez kakšno leto morda pripravil novo glasovanje (prej, kot sem napisal s komentarjem ob zadnjem neestetskem glasovanju, ni v redu) - enako kot ga je Tong; četudi je več kot jasno razvidno, da je dobro, da niso priporočljiva. Bojim pa se, da bodo do tedaj že vse (koristne) NP (na datume) pobrisane z (linearnimi) čiščenji. 'Porazne' rezultate voutinga pa si bom v tem predvolilnem času naslikal v Miranovem duhu Spisovnika, glede discipliniranosti, čeprav gre tu bolj kot ne za popoldanski mirno do pojasa goli na -5° :-] Wikipedija gotovo ni samo da prođe vreme..., to-le pa tudi ne bljog. --xJaM 15:07, 10. november 2011 (CET)Odgovori[odgovori]

    Pa ti veš, kaj si hotel povedati? Jaz namreč niti približno ne. --IP 213 18:01, 10. november 2011 (CET)Odgovori[odgovori]

    Pravim samo to, da hvala za informacijo glede izglasovanja povezovanja NP na datume, da poznam rezultate, da se jih od konca glasovanja (poskušam) že držati; pa da še nisi zločinec, če narediš kakšno NP mimo (tudi takšne) smernice. Poudaril sem tudi mnenje, da takšna glasovanja niso v redu (ti ne daš niti enega komentarja na to - mislim konstruktivnega - pač tako je in tako bo ...) Da si delamo dodatno delo s temi NP, ko je dosti veliko drugega za postorit, pa da ti jemlješ ljudem voljo do dela s takšnimi pisanji. Kaj si mogoče policaj, ali kaj? Še kaj ni jasno? In da ni bilo nobene poplave, ker sem včeraj pri Hráskem dodal le tri NP na tri različne letnice. In rajši kot tole pisarjenje grem prestavit članek o njem tukaj in na en wp na pravilno povezavo. --xJaM 18:41, 10. november 2011 (CET)Odgovori[odgovori]

    PIČ: Encore[uredi kodo]

    Prosim glasuj Symbol support vote.svg Za ali Symbol oppose vote.svg Proti. LP, --7arazred 22:24, 17. december 2011 (CET)Odgovori[odgovori]

    Translit[uredi kodo]

    Prosil bi te za pregled/popravke, preden grem nad članke:

    1. Pjotr Gavrilovič Lihačjov - Пётр Гаврилович Лихачëв -> Peter Gavrilovič Lihačov
    2. Peter Stjepanovič Aljmov - Петр Степанович Алымов -> Peter Stepanovič Alimov - ok
    3. Peter Nikolajevič Ahlijustin - Петр Николаевич Ахлюстин -> Peter Nikolajevič Ahljustin - ok
    4. Peter Fedorovič Alferev - Петр Федорович Алферьев -> Peter Fjodorovič Alferjev
    5. Pantelejmon Igorovič Benardos - Пантелеймон Его́рович Бенардо́с -> Pantelejmon Jegorovič Benardos - ok
    6. Nikolaj Vasiljevič Vujč - Никола́й Васи́льевич Ву́ич -> Nikolaj Vasiljevič Vujič
    7. Nikolaj Vasiljevič Dehterev - Николай Васильевич Дехтерев -> Nikolaj Vasiljevič Dehterov - ?
    8. Nikolaj Stepanovič Černih - Николай Степанович Черных -> Nikolaj Stepanovič Černih
    9. Nikolaj Luganski - Николай Львович Луганский -> Nikolaj Lvovič Luganski - ok
    10. Nikolaj Grigorijevič Repnin-Volkonski - Никола́й Григо́рьевич Репни́н-Волко́нский -> Nikolaj Grigorjevič Repnin-Volkonski
    11. Nikolaj Dimitričevič Olsufjev - Николай Дмитриевич Олсуфьев - Nikolaj Dimitrijevič Olsufjev
    12. Mihail Nikolajevič Macnev - Михаил Николаевич Мацнев -> Mihail Nikolajevič Macnov - ?
    13. Mihail Anatolevič Vasiljev - Михаил Анатольевич Васильев -> Mihail Anatoljevič Vasiljev
    14. Matvej Igrafovič Hrapovicki - Матвей Евграфович Храповицкий -> Matvej Jevgrafovič Hrapovicki - ok
    15. Matej Ivanovič Platov - Матве́й Ива́нович Пла́тов -> Matvej Ivanovič Platov - ok
    16. Konstantin Grigorevič Šaravarov - Константин Григорьевич Шароваров -> Konstantin Grigorjevič Šarovarov
    17. Karl Fjodorovič Levenshtern - Карл Фёдорович Левенштерн -> Karl Fjodorovič Levenštern - ok
    18. Jurij Igorevič Nesterov - Юрий Игоревич Нестеров -> Jurij Igorjevič Nesterov - ok
    19. Jurij Anatolevič Ševcov - Юрий Анатольевич Шевцов -> Jurij Anatoljevič Ševcov
    20. Jeremej Jakovlevič Savoini - Еремей Яковлевич Савоини -> Jeremej Jakovljevič Savojini
    21. Ivan Prokofevič Alferov - Иван Прокофьевич Алферов -> Ivan Prokofjevič Alferov - ok
    22. Ivan Ignjatovič Jakubovski - Ива́н Игна́тьевич Якубо́вский -> Ivan Ignatjevič Jakubovski
    23. Ivan Davidovič Pančulidžev - Иван Давыдович Панчулидзев -> Ivan Davidovič Pančulidzjev - ok
    24. Ilija Prokofevič Aleksejenko - Илья Прокофьевич Алексеенко -> Ilja Prokofjevič Aleksejenko - ok
    25. Gustav Kristianovič Šele - Густав Христианович Шеле -> Gustav Hristijanovič Šele
    26. Georgij Nefedovič Zaharov - Георгий Нефёдович Захаров -> Georgij Nefjodovič Zaharov - ok
    27. Fjodor Vasiljevič Zvarjkin - Фёдор Васильевич Зварыкин -> Fjodor Vasiljevič Zvarikin
    28. Fjodor Ivanovič Taljzin - Фёдор Ива́нович Талы́зин -> Fjodor Ivanovič Talizin
    29. Fjodor Evstafijevič Kniper - Фёдор Евстафьевич Книпер -> Fjodor Jevstafjevič Kinper
    30. Fadej Fedorovič Štejngel - Фадде́й Фёдорович Ште́йнгель -> Fadej Fjodorovič Štejngel - ok
    31. Evstafij Evstagijevič Udom - Евстафий Евстафьевич Удом -> Jevstafij Jevstafjevič Udom - ok
    32. Evstafij Estafjevič Štaden - Евстафий Евстафьевич Штаден -> Jevstafij Jevstafjevič Štaden
    33. Dmitrij Leonidovič Kuzelev - Дмитрий Леонидович Кузелев -> Dimitrij Leonidovič Kuzjelov - ?
    34. Dimitrij Iljič Pšnitski - Дмитрий Ильич Пышницкий -> Dimitrij Iljič Pišnicki
    35. Dimitrij Dimitrijevič Šepelev - Дми́трий Дми́триевич Ше́пелев -> Dimitrij Dimitrijevič Šepeljev
    36. Denis Ivanovič Krivošljkov - Денис Иванович Кривошлыков -> Denis Ivanovič Krivošlikov
    37. Boris Jakovlevič Knjažin - Борис Яковлевич Княжнин -> Boris Jakovljevič Knjažnin - ok
    38. Aleksej Inokentijevič Antonov - Алексе́й Инноке́нтьевич Анто́нов -> Aleksej Inokentjevič Antonov - ok
    39. Aleksander Petrovič Teslev - Александр Петрович Теслев -> Aleksander Petrovič Tesljev - ok
    40. Aleksander Mihailovič Akvilijanov - Александр Михайлович Аквилянов -> Aleksander Mihajlovič Akviljanov -ok
    41. Aleksander Jakovlevič Rudzevič - Александр Яковлевич Рудзевич -> Aleksander Jakovljevič Rudzevič
    42. Aleksander Jakovlevič Patton - Александр Яковлевич Паттон -> Aleksander Jakovljevič Patton - ok
    43. Aleksander Jakovlevič Knjažnin - Александр Яковлевич Княжнин -> Aleksander Jakovljevič Knjažnin -ok
    44. Aleksander Ivanovič Taljzin - Алекса́ндр Ива́нович Талы́зин -> Aleksander Ivanovič Talizin
    45. Aleksander Arkadijevič Tučkin - Александр Аркадьевич Тучкин -> Aleksander Arkadjevič Tučkin - ok
    46. Aleksander Anatolevič Rimanov - Александр Анатольевич Рыманов -> Aleksander Anatoljevič Rimanov
    47. Aleksander Aleksandrovič Pisarev - Алекса́ндр Алекса́ндрович Пи́сарев -> Aleksander Aleksandrovič Pisarjev - ok
    48. Vladimir Georgijevič Repev - Владимир Георгиевич Репьев -> Vladimir Georgijevič Repjev - ok
    49. Serhij Vasilovič Bebeško - Сергій Васильович Бебешко -> Sergij Vasiljovič Bebeško (verjetno ukrajinsko)

    HVN! LP, --Klemen »Kocjo« Kocjančič (Pog. - Talk) 11:10, 1. januar 2012 (CET)Odgovori[odgovori]

    Za tri priimke nisem siguren ali je izvirno prav zapisano - z 'e' in ne z 'jo'. Če ni 'jo', potem so oblike: Dehterjev, Macnjev in Kuzeljev, kar v redu. --xJaM 11:47, 1. januar 2012 (CET)Odgovori[odgovori]

    OK, bom popravil sigurne. Zakaj pri prvem izgine j, če ë se translit. v jo? LP, --Klemen »Kocjo« Kocjančič (Pog. - Talk) 11:53, 1. januar 2012 (CET)Odgovori[odgovori]

    Ja, pač pravilo/smernica je, da 'jo' za šumniki (č, š, šč, ž) pišemo z 'o', in je npr. Hruščov ipd. (glej tudi zapisovanje ruskih imen, razdelek 1.1.7). Ker črke 'jo' včasih niso tako striktno pisali, dobivajo priimki takšnega tipa po prečrkovanjih oblike 'Hruščev', 'Čebišev', Dehterjev (glej spodaj). Takšni so morda ravno zgornji trije primeri, če si jih mogoče povzemal po kakšnih starejših virih; vendar jih verjetno ni težko preverit, saj, če ne drugega, so na ru wp ruski priimki že zelo obširno obdelani. Rusko govorečim načeloma črke 'jo' morda res ni treba pisati nikjer, ker pač vedo (za kar sicer ne obstajajo kakšna točna pravila), kako se kakšna beseda zapiše. Sem pa zapazil na ru wp, da se zelo zavzemajo za pisanje te črke, saj gre nenazadnje preprosto, tako kot pri nas, pač za pravopis. Pri tej črki je zanimivo tudi to, da je v besedi na njej vedno naglas. Škoda, da v SP še ni točnejših pravil za prečrkovanje - pmm se jih da sestavit verjetno za 90 ali več % primerov.
    Sem preveril tudi zgornje tri sporne primere:
    • Dehterjev ima črko 'jo' Дехтерёв, je pa Nikolaj Vasiljevič pisan z 'е' in mora biti Dehterjev,
    • Mihail Nikolajevič Macnev - mora biti Macnjev,
    • Кузелев je pisan brez 'ё', in je potem Kuzeljev. --xJaM 02:39, 2. januar 2012 (CET)Odgovori[odgovori]

    SloWiki10[uredi kodo]

    Počasi se začenja malo mudit z dogovarjanjem, zato sem sestavil osrednjo stran za koordinacijo dogodka ob 10. obletnici slovenske Wikipedije, na naslovu Wikipedija:V živo/Desetletnica. Tvoja pomoč pri brainstormingu bo dobrodošla (pa če je slogan grozen tudi ne bom zameril če ga kdo popravi :-)). Super bi bilo recimo, če bi uspel do takrat napisati kaj o zgodovini kot ti je pred časom predlagal Janezdrilc. — Yerpo Ha? 20:44, 25. januar 2012 (CET)Odgovori[odgovori]

    Moje mnenje[uredi kodo]

    Slučajno sem naletel na ta članek, kjer je bilo pred leti govora o pravilnem zapisu priimka, a se debata ni dotaknila ene podrobnosti. Mislim namreč, da bi morali prečrkovati Budjonij, to je z -j- na koncu. Če bi naj mi brali budjoni, bi moral biti ruski zapis Будёни - glej na primer zapis pisave bodoni, ki je za Ruse Бодони. Rusko obrazilo -нный označuje svojilni pridevnik (za nas bi pomenilo nekako *Budjonijev) in ni isto kot končnica -ни, ki velja bolj za neruska imena in izraze. --Radek (pogovor) 12:11, 23. april 2012 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Ja, zanimivo vprašanje. Sicer ne razumem točno tvojih argumentov v zvezi s pisanjem priimka Budjonega z Budjonij in ne brez '-j', kot je v slovenščini v navadi. Na pogovorni strani o zapisovanju ruskih imen je Jalen lepo zapisal: »Ruske pridevniške končnice -ij, -aja, -oje/-eje (tudi če so pridevniki rabljeni samostalniško, v imenih) zamenjujemo s slovenskimi -i, -a, -o/-e.« Podobno je pojasnjeno na strani ŠUSS Zapis ruskih priimkov na -ski, kjer je naveden zgled slovenskega priimka - Koseski, in ta se sklanja po 4. moški sklanjatvi: 'Koseski, Koseskega, Koseskemu, Koseskega, pri Koseskem, s Koseskim', oziroma najpogostejši zgled za Dostojevskega: 'Dostojevski, Dostojevskega, Dostojevskemu, Dostojevskega, pri Dostojevskem, z Dostojevskim'. Res je, da gre pri ruskih priimkih z obrazilom -нный (-ский) za svojilne pridevnike, in seveda tudi v tem primeru pomeni *Budjonijev, vendar v slovenščini pridevnik ni tak, kot ni npr. *Dostojevskijev, temveč kvečjemu *Budjonega/*Dostojevskega, in tudi sklanjamo tako:
    'Budjoni,
    Budjonega,
    Budjonemu,
    Budjonega,
    pri Budjonem,
    z Budjonim'.
    Drugače bi bilo, če bi to ne bil ruski priimek, npr. kar Будёни, in bi bila sklanjatev: 'Budjoni, Budjonija, Budjoniju, ...'. Sicer pa zgled za tip pisave Бодони, ni najbolj posrečen, ker je italijanskega izvora - Bodoni, in je priimek Bodoni (Бодони) v ruščini sedaj nesklonljiv. Tudi v ruščini je končnica '-nij' ('-skij') pridevniška končnica za moški spol, tako da je enaka slovenski končnici '-ni' ('-ski'), in v ruščini se takšni priimki sklanjajo podobno kot v slovenščini: 'Будённый, Будённого, Будённому, Будённого, с Будённым, о Будённом' ('Достоевский, Достоевского, Достоевскому, Достоевского, с Достоевским, о Достоевском'). '-ij' je le sklonilo, tako v slovenščini kot v ruščini, oziroma kateremkoli izvirnem jeziku. In če se »nemi« '-j' v izvirnem jeziku ne ohranja, ga ni smiselno ohranjati tudi v slovenščini. To ni posebnost le slovenščine, temveč več slovanskih jezikov, saj se piše brez '-j': v bolgarščini Будьони, v poljščini (sicer z '-y') Budionny, v srbščini Буђони; '-j' pa npr. ohranjata češčina Buďonnyj in slovaščina Buďonnyj. Podobno Dostojevski: beloruščina Дастаеўскі, bolgarščina Достоевски, bosanščina Dostojevski, hrvaščina Dostojevski, makedonščina Достоевски, poljščina Dostojewski, srbščina Достојевски, ter češčina Dostojevskij in slovaščina Dostojevskij. Zanimivo je, da npr. nemščina in poljščina pišeta z '-y' Budjonny in Budionny, drugače pa 'brez' '-j' Dostojewski in Dostojewski. Enako, kot je zapisal tudi Jalen: »Ruski priimkovni končnici -ij za moške in -aja za ženske sta pridevniški (zato tudi različni obliki za spola). Izvor imata v praslovanski določni pridevniški sklanjatvi in eden od razlogov, zakaj jih slovanski jeziki prilagajajo, je tudi ta, ker se ti priimki sklanjajo kot pridevniki. Npr. Čajkovski ima v slovenščini rodilnik Čajkovskega, v hrvaščini Čajkovskog(a), v poljščini Czajkowskiego, v ruščini Чайковского itd.« Tu ne gre toliko za pravila prečrkovanja zaradi izgovora, temveč bolj zaradi sklanjatve (tudi v izvirnem jeziku). SSKJ ima tri zadetke za 'Dostojev*' in žal nobenega za 'Budjon*'. --xJaM (pogovor) 13:20, 4. maj 2012 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Hvala za izčrpen odgovor, ki mi je marsikaj razjasnil. Mene je namreč zapeljalo prav dejstvo, da je češčina ohranila tisti končni -j, saj sem na članek prišel po češkem linku. Nekako se mi je zdelo, da bi se moral priimek sklanjati Budjonij, Budjonija, itd., torej kot samostalnik po prvi sklanjatvi. Moral bi že od začetka premisliti, kako gre po rusko (Будённый, Будённого, itd), pa bi bilo vse jasno: sklanja se kot pridevnik oziroma samostalnik po četrti. Nekatere stvari je treba le dobro premisliti. Še enkrat hvala za tvoj čas. --Radek (pogovor) 19:58, 6. maj 2012 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Ni kaj. Malo je sicer trajalo ... To bi mogoče prestavil na pogovorno stran o zapisovanju ruskih imen. Zanimivo bi bilo tudi vedeti zakaj pa npr. češčina in/ali slovaščina pri transliteraciji ruskih imen ohranjata končnico '-j'. Verjetno gre za posebnosti teh jezikov - o tem bi vedel verjetno več Jalen. --xJaM (pogovor) 14:58, 8. maj 2012 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Jaz skoraj nimam kaj dodati, ker je XJaM že podal izčrpen odgovor. Mislim pa, da v primeru Будённый ne gre za svojilni temveč za čisto običajni pridevnik (glej rusko sklanjatev: [1]). Svojilnost se v tem primeru oblikuje z rodilnikom, tj. Будённого. Svojilne oblike *Budjonijev ali *Dostojevskijev ipd. so nepravilne in v knjižnem jeziku po mojem mnenju tudi sicer niso sprejemljive, resda bi v pogovornem ali novinarskem jeziku lahko naleteli na Dostojevskijev roman, vendar je bolj pravilno roman Dostojevskega. Če me spomin ne vara, je v Ljubljani Ulica Komenskega itn. Ti priimki so torej pridevniškega izvora in zato se svojilnost izraža z rodilnikom. Ruska končnica -ый/-ий je etimološko ista kot slovenska -i v določni moški obliki. Izjema je končnica -ой, ki se ne spreminja (Толстой > Tolstoj), svojilnost pa se tvori z običajno izpeljanko (Tolstojev), čeprav gre v ruščini tudi v tem primeru za pridevnik: Толстой, rod. Толстого, ženska oblika Толстая. Zakaj je tako, ne vem. Morda zato, ker ruska končnica -ой ni bila občutena kot pridevniška, ampak to je že moje ugibanje. --Jalen (pogovor) 16:46, 11. maj 2012 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Svobodni prevod in transliteracija[uredi kodo]

    Ruščina je bolj tvoja domena, morda (gotovo!) boš lepše oblikoval slovensko verzijo, ker razumeš jezik. Črne oči (pesem). thx.&lp., Žiga 15:10, 26. maj 2012 (CEST)Odgovori[odgovori]

    :)[uredi kodo]

    Živjo, lahko prosim, pomagaj mi pri izboljšanju moj članek? Hvala vnaprej! 68.109.192.175 03:04, 20. junij 2012 (CEST)Odgovori[odgovori]


    Hello. I'm sorry if this is not the right place to request it, but I request renaming my following accounts:

    • محمد الجداوي → Avocato
    • GedawyBot → AvocatoBot
    • Confirmation link: [2]
    • Reason: Privacy reasons

    Please, delete all my userpages and talk pages of these accounts before renaming and I will create them later .Thanks in advance.--M.Gedawy 17:27, 15. julij 2012 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Zahvala[uredi kodo]

    Vljudno se ti zahvaljujem, da si odkril (le kako se sprašujem? :-) si dejansko vse prebral?) in popravil tisto napakico ("zapus" namesto "zapis") na moji uporabniški strani. Predstavljam si, da to ni običajna tema za na uporab. pogovorno stran (in da to ni uveljavljena oz. celo zaželjena praksa, da se na pogovornih straneh zahvaljuje za take reči), bi se mi pa vseeno zdelo nevljudno in recimo skoraj nepošteno, če se ti nekako ne bi za to zahvalil. Vse najboljše ti želim v prihodnje in še veliko užitkov na Wikipediji. ;-) --Wayfarer (pogovor) 02:41, 16. julij 2012 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Ja, sem vse prebral, in se mi zdi zelo zanimivo. Sploh starejši zapisi, oziroma možnost, da se lahko dostopa do njih. Tudi jaz ti želim enako, tako za delo na sl, pa tudi na en wp. --xJaM (pogovor) 10:08, 16. julij 2012 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Username change[uredi kodo]

    Hello. Could you please deal with this request?--M.Gedawy 03:50, 2. avgust 2012 (CEST)Odgovori[odgovori]

    • Is there any problems with dealing with my request? Please, I need it to be approved as soon as possible to continue my edits across wikis.--M.Gedawy 18:07, 5. avgust 2012 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Razprava za združitev strani Seznam latinskih izrekov [uredi kodo]

    Information.svg Članek Seznam latinskih izrekov , ki si ga urejal, je bil predlagan za združitev z drugim člankom. Če bi se rad udeležil razprave o združevanju, lahko to storiš tako, da klikneš tukaj. Na pogovorni strani nato dodaš svoje komentarje. Hvala. Pinky sl (pogovor) 14:58, 15. avgust 2012 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Razprava za združitev strani Spektralni razred [uredi kodo]

    Information.svg Članek Spektralni razred , ki si ga urejal, je bil predlagan za združitev z drugim člankom. Če bi se rad udeležil razprave o združevanju, lahko to storiš tako, da klikneš tukaj. Na pogovorni strani nato dodaš svoje komentarje. Hvala. Pinky sl (pogovor) 18:09, 19. avgust 2012 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Pogovor:Celje[uredi kodo]

    Glej Pogovor:Celje#Grb in zastava. --Eleassar pogovor 21:46, 24. oktober 2012 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Wikipedija gre med ljudi[uredi kodo]

    Pozdravljen. Kot si mogoče videl, smo na slovenski Wikipediji pridobili možnost koriščenja sredstev za katerega izmed naših projektov. Izglasovan je bil moj predlog, ki pa ga težko udejanim sam. Po statistiki vidim, da si eden izmed najbolj navdušenih urejevalcev. Verjamem, da si želiš, da bi nas bilo še več - in prav temu je namenjen projekt. Z njim bi pristopili k možnim urejevalcem, ki potrebujejo osebni pristop, in jih v treh srečanjih v bližnji knjižnici ali drugem mestu naučimo osnov urejanja Wikipedije. S sredstvi bomo lahko krili tvoje materialne stroške (kilometrino ipd.). Če bi v naslednjih nekaj mesecih torej imel okoli 15 ur časa, te prosim, da se mi oglasiš - upam, da se kmalu srečamo in pogovorimo, kako izvesti projekt "Wikipedija gre med ljudi" :) lp --ModriDirkac (pogovor) 16:50, 9. februar 2013 (CET)Odgovori[odgovori]

    Dvorana Zlatorog[uredi kodo]

    Sliko sem naložil lokalno (glej Dvorana Zlatorog). --Eleassar pogovor 22:31, 15. februar 2013 (CET)Odgovori[odgovori]

    Enajst let[uredi kodo]

    Medalja se še kuje, čestitke!!--Andrejj (pogovor) 21:43, 11. marec 2013 (CET)Odgovori[odgovori]

    Seznam sovjetskih generalov[uredi kodo]

    Lep pozdrav! Imam eno prošnjo. S seznama sem odstranila vse rdeče generale, ne morem pa popraviti prečrkovanja, ker ne znam. Prosim te, če bi lahko popravil zapis imen.--Irena 15:44, 18. marec 2013 (CET)Odgovori[odgovori]

    Forced user renames coming soon for SUL[uredi kodo]

    Hi, sorry for writing in English. I'm writing to ask you, as a bureaucrat of this wiki, to translate and review the notification that will be sent to all users, also on this wiki, who will be forced to change their user name on May 27 and will probably need your help with renames. You may also want to help with the pages m:Rename practices and m:Global rename policy. Thank you, Nemo 19:10, 3. maj 2013 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Forced user renames coming soon for SUL[uredi kodo]

    Hi, sorry for writing in English. I'm writing to ask you, as a bureaucrat of this wiki, to translate and review the notification that will be sent to all users, also on this wiki, who will be forced to change their user name on May 27 and will probably need your help with renames. You may also want to help with the pages m:Rename practices and m:Global rename policy. Thank you, Nemo 19:10, 3. maj 2013 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Predloga:Sktxt[uredi kodo]

    Predloga {{Sktxt}} mi nikakor ne paše v sistem Wikipedija:Predloge za navajanje. Če si jo povzel po kakšni angleški predlogi, bi mi lahko povedal po kateri (verjetno je to en:Template:Sfnp, ki da oklepaje okoli letnice). Skoraj identično naredi že obstoječa predloga {{harvtxt}}. Je bil kakšen poseben razlog za tako predlogo, ki ne uporablja {{Harvard citation/core}}?

    Kaj vpisati Kaj se izpiše
    • Besedilo članka.{{sktxt|Novak|2006|loc=§ 100}}
    • Besedilo članka.{{sktxt|Novak|Koren|Črnič|Kovač|2006|p=25}}

    ==Opombe==
    {{opombe}}

    • Besedilo članka.[1]
    • Besedilo članka.[2]
    Opombe
    • Besedilo članka.{{harvtxt|Novak|2006|loc=§ 100}}
    • Besedilo članka.{{harvtxt|Novak|Koren|Črnič|Kovač|2006|p=25}}

    ==Opombe==
    {{opombe}}

    • Besedilo članka.[3]
    • Besedilo članka.[4]
    Opombe
    1. ^Novak (2006, § 100)
    2. ^Novak et al. (2006, str. 25)

    --Pinky sl (pogovor) 21:55, 22. maj 2013 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Predlogo {{sktxt}} sem naredil po predlogi {{harvnb}}. Za predlogo sfnp nisem vedel - je pa še ni na naši wikipediji. Predloga {{harvtxt}} naredi:
    * Novak, Koren & Črnič (2006, str. 25)
    ne pa npr.:
    * Novak; Koren; Črnič (2006), str. 25
    in ni čisto identično. Ali je varianta, da takšna predloga obstane, oziroma, njej ustrezna, ki je res identična? --xJaM (pogovor) 17:12, 27. maj 2013 (CEST)Odgovori[odgovori]
    Bom pripravila, pa boš potem povedal, če ustreza. --Pinky sl (pogovor) 18:23, 27. maj 2013 (CEST)Odgovori[odgovori]
    Bi bilo takole bolje?
    Uporaba Izpis
    Besedilo članka.{{sfnp|Novak|Koren|Črnič|2006|p=25}}
    == Sklici ==
    {{reflist}}
    
    Besedilo članka.[1]
    Sklici

    --Pinky sl (pogovor) 19:01, 27. maj 2013 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Bolje je, moti pa znak '&' med avtorji. Ali ni možna predloga, ki avtorje ločuje s podpičjem ';', kot pri {{sktxt}}? Ravno zaradi tega sem jo naredil. Vendar, če ni možno, kot praviš, da ne 'sede' v sistem Wikipedija:Predloge za navajanje, bomo uporabljali tisto, ki bo na voljo. --xJaM (pogovor) 19:06, 27. maj 2013 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Sem preverila v literaturi: med avtorji se za harvardske navedke za isto delo uporabljajo vejice; glede znaka & pa je ta verjetno tam zato ker je nevtralen in ima povsod enak pomen (sicer imajo angleži navodila When there are two or three authors for a work they should all be listed (in the order in which their names appear in the original publication), with the name listed last preceded by an and.[3]; potemtakem bi mi za zadnjega morali uporabiti in - to bi lahko popravila generalno.) --Pinky sl (pogovor) 19:37, 27. maj 2013 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Razumem to za harvardski način navajanja. Če pogledaš npr. predlogo {{navedi knjigo}}, ki da:
    * Shanks, Daniel (1962). "Calculation of π to 100,000 Decimals". Mathematics Computation. Vol. 16. str. 76–99. doi:10.2307/2003813. ISSN 0025-5718. Neznan parameter |coauthors= ni upoštevan (predlagan je |author=) (pomoč)
    in ločuje avtorje s podpičjem ';'. Ne vem zakaj bi bilo pri referencah drugače. Ali ni smiselno, da je povsod enako:
    Shanks; Wrench (1962)?
    Ali se moramo držati le harvardskega načina: [1]?
    --xJaM (pogovor) 19:53, 27. maj 2013 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Vsak harvardski navedek naj bi med viri imel svoj daljši zapis kjer so navedeni vsi podatki. Nisem strokovnjak za tole, ampak obstajajo pravila o zapisovanju sklicev in virov (vem, da se jih danes učijo tudi na gimnazijah) in tudi nekaj različnih sistemov (ACS, AMA, APA, čikaški, harvardski, ISO in MLA). Ta pravila sledijo mednarodnim standardom. Katerega se uporablja seveda ni predpisano, le znotraj članka naj bi se uporabljal enak sistem. Predloge tipa {{navedi}} uporabljajo enoten slog, ki naj bi bil čikaški z nekaj dopolnitvami (več o tem je na en:Help:Citation Style 1). Podpičje se uporablja, ker sta že priimek in ime ločena z vejico. Meni pravzaprav ni jasno zakaj je sploh potrebno toliko različnih slogov, razen da si kompliciramo življenje. Pri nas s predlogami ostalih slogov nimamo podprtih. Najbolje bi bilo za nasvet o podpičjih povprašati uporabnika Hladnikm. Mu bom na pogovorno stran napisala prošnjo, če bi lahko malce razjasnil kaj je s temi podpičji. --Pinky sl (pogovor) 20:34, 27. maj 2013 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Ja, tudi meni ni jasno zakaj bi bilo toliko različnih slogov. Samo spet bi bilo vprašanje kateri slog bi se povzel, če bi se odločili samo za enega. --xJaM (pogovor) 20:40, 27. maj 2013 (CEST)Odgovori[odgovori]
    Jaz se pri predlogah navajanja držim sistema na angleški Wikipediji, ker je tam več glav, ki razmišlja o različnih slogih in poskrbim, da tu delujejo. Če je želja po kakšni novi, jo prenesem in priredim kakšno malenkost. Kakšnega novega načina pa ne bi vpeljevala. Sem Hladniku pustila eno sporočilo in bomo videli kaj bo rekel. Sicer pa tvoje predloge nisem mislila brisati ali nadomestiti dokler se ne zmenimo kako in kaj. Ustvarjalnosti in idej ni nikoli dovolj. --Pinky sl (pogovor) 20:54, 27. maj 2013 (CEST)Odgovori[odgovori]
    V Novi pisariji na Wikiknjigah sem zastavil poglavje o citiranju enciklopedijskih gesel,[4] manjka pa še poglavje o citiranju v enciklopedijskih geslih. Tu bo treba upoštevati domačo leksikografsko tradicijo in prakso v večjih Wikipedijah, v manjši meri pa pravila za citiranje v akademskih publikacijah, ker se akademsko pisanje pač razlikuje od enciklopedičnega. Harvardski ali čikaški stil prideta v poštev pri dolgih in kompleksnih geslih, kjer je na koncu seznam literature, na katero se sklicujemo, pri krajših pa to deluje nerodno in se zdi primernejši kar sprotni sklic v oklepaju. Vedno več je sklicev na spletne objave, ki jih elegantno skrijemo v enojne ali dvojne oglate oklepaje. Evo, spodbudila ste me, da junija sestavim še poglavje Citiranje na Wikipediji – vesel bom vajinih in drugih pripomb. --Hladnikm (pogovor) 00:15, 28. maj 2013 (CEST)Odgovori[odgovori]
    Glede podpičja med več avtorji, za katera sprašuje Pinky: podpičja uporablja tudi Cobiss med prirednimi elementi enega polja v bibliografskem zapisu, npr. kadar je več avtorje ali več založb, gotovo zato, ker so vejico pokurili že zaradi postavljanja imena za priimek, kadar so bibliografske enote razporejene v seznam po abecedi priimkov. Takoj ko so enote v seznamu v zaporedju, kot se nanje v tekstu sklicujemo, pa je postavljanje priimka pred ime nesmiselno (in proti večini evropskih pravopisov z izjemo madžarskega) in s tem usahne tudi potreba po uporabi podpičja. Popolnoma poenotiti sklicevanja na wpji ni mogoče, ker članki pripadajo različnim strokam, te pa prisegajo na različne citatne sloge, ker s svojo logiko deluje tudi dolžina člankov oz. njegova kvaliteta (škrbine ne navajajo celo nobene literature) in ker možnost klika na referenco, ki pripelje do polnih bibliografskih podatkov (npr. na Cobissu), zmanjšuje nujo, da bi bili ti v seznamu na dnu članka popolni. Zadeve skratka še zdaleč niso zabetonirane, kakor bi si morda želel kak v sebi negotov in za paragrafi hlastajoč posameznik, zato je samostojen razmislek o teh rečeh na wpji, ki se venomer spreminja, še kako potreben.
    Veliko bo prispevalo k poenotenju že to, da se pri navajanju gesel iz SBL, ES, PSBL itd. ter pri navajanju spletnih strani, katerih avtor je poznan, pisci navadijo na prvo mesto napisati avtorja, česar zdaj večinoma ne počnejo in zapisujejo zgolj URL ali v najboljšem primeru še naslov strani, medtem ko naslov spletišča že izpustijo. V ta namen bi bilo fino ustrezno popraviti predlogo za SBL. --Hladnikm (pogovor) 21:27, 29. maj 2013 (CEST)Odgovori[odgovori]
    Lahko v Wikiknjigah, v Wikipediji pa to ne bo potrebno, saj že imamo stran Wikipedija:Navajanje virov. Tople vode ni treba izumljati. LP, --Eleassar pogovor 09:22, 28. maj 2013 (CEST)Odgovori[odgovori]

    (Klasična) mehanika[uredi kodo]

    Ko je ravno obletnica, bi lahko malo vrgel uč na članek Mehanika, ki nam dela težave pri projektu 1000 nujnih? Kot vidim iz zgodovine, si članek zastavil kot pregled različnih vej mehanike, potem pa je Peterlin preoblikoval uvod da izpade kot sinonim za klasično mehaniko. Ne vem kakšna je uveljavljena slovenska terminologija, ampak če klasični mehaniki rečemo kar mehanika in vsak ve, da s tem izključujemo kvantno, potem je treba popravit interwiki, v nasprotnem primeru pa nam "nujen" članek klasična mehanika manjka. — Yerpo Ha? 07:39, 5. julij 2013 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Bom pogledal. Sem že hotel vprašat kako je s tem. Mislim, da Primož od nas najbolje ve, da (pri nas) klasično mehaniko preprosto imenujemo mehanika. Verjetno pa ni nič narobe, če tukaj tudi izdelamo članek pod imenom klasična ~. Z mehaniko (mislim tukaj na klasično) ločimo še kakšno mehaniko, npr. relativistično (od klasične, imenovane tudi newtonovska, lagrangeevska, hamiltonovska itd.), ali pa kvantno teorijo polja, ne samo kvantne ipd. Sicer gre načeloma skoraj vedno za razširitev predhodnega. Članek mehanika naj kar bo tam, in tudi interwiki, izdelali pa bomo manjkajoči članek. To je moj predlog – predvsem, ker ima tako večina wp. Sicer pa je poimenovanje verjetno posledica kakšnega 'ameriškega' učnega načrta ali podobno.
    MMG, zadnjič sem kupil Dudenov leksikon Fizika v slovenskem prevodu Matjaža Štuhca in v izdaji tržiških Učil International (2007). Kar me je pri tem na prvi pogled zbodlo v oči, je, da je Štuhec pri prevodu rabil nekoliko nenavadne izraze, npr. faradayeva kletka (pisano z malo) in običajno Faradayeva konstanta (z veliko). Takšnih izrazov z neposrednimi pridevniki v tem leksikonu je ničkoliko: po navadi verjetno reči (pojavi, konstante, temperature ipd. npr. ne), poimenovane po fizikih – galilejev daljnogled, galtonova piščal, geigerjev števec. Ne vem zakaj takšen preobrat v poimenovanjih. pmsm je narobe. --xJaM (pogovor) 01:57, 24. julij 2013 (CEST)Odgovori[odgovori]
    Za zgornjo temo razločevanja/poimenovanja mehanike/klasične mehanike/hamiltonske/lagrangeevske ~ ... je sicer posredno lepo rekel EdisonTrent na IRC: »...or like coming up with useless stuff like the hamiltonian or lagrangian formulation of classical mechanics, that made very little sense at the time they were written down. – It really just tells the same over and over from a different perspective, and in mechanics its often just a more complicated way of saying the same simple things.« --xJaM (pogovor) 00:49, 27. julij 2013 (CEST)Odgovori[odgovori]
    Da se ne zaciklamo – še vedno je aktualna tudi naslednja debata. Sicer je še štiri leta časa, da se napiše vsaj pet člankov o ameriških lovskih letalih korejske vojne, kot je preroško napovedal Andrej. Ali kot smo na IRC razpredali s Slereah-om in kororaa-jem:
    <xJaM> In my native language we do not distinguish between mechanics and classical mechanics, as English do - at least 
           according to their wikipedia.
    <Slereah> I don't think they do in English
    <Slereah> The "classical" is only added if there's ambiguity
    <xJaM> They don't?
    <Slereah> In any language, really
    <xJaM> Yes, but there are two articles for these subjects for example.
    <Slereah> See, the word "classical" is only there to avoid confusing it with the quantum or relativistic version
    <Slereah> (Or in some cases, analytic)
    <xJaM> Yes, I know that.
    <Slereah> Otherwise it's just mechanic
    <kororaa> trou noir
    <xJaM> ... and from QFT.
    <xJaM> Althought QFT does not mention mechanics in its name...
    <Slereah> Mechanics is kind of about like objects
    <Slereah> And fields are not usually considered objects
    <xJaM> I mean regarding this image: https://en.wikipedia.org/wiki/File:Physicsdomains.svg
    <Slereah> Like, there is relativistic quantum mechanics
    <Slereah> Which is QFT lite
    <Slereah> But still uses point particles
    <xJaM> I was talking about domains, not objects in particular :-]«
    ...
    

    --xJaM (pogovor) 03:13, 27. julij 2013 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Darkicebot[uredi kodo]

    Could you please remove the bot flag from my bot, User:Darkicebot? It will not be active. Thanks, Razorflame (pogovor) 03:36, 25. julij 2013 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Slovenjenje[uredi kodo]

    Prosim za tvoje mnenje v zvezi s tem pogovorom. Hvala. --Radek (pogovor) 12:38, 11. november 2013 (CET)Odgovori[odgovori]

    Poimenovanje astronomskih objektov[uredi kodo]

    Kar se tiče Sigma Hidridov, sem ustvaril preusmeritev, tako da če te moti, prestavi (mogoče bi bilo res boljše to). Imel sem angleške vire, pa sem naslov nekako pozabil posloveniti. Sicer pa se v člankih trudil uporabljati slovenske izraze, npr. Omikron Kita, ne pa Omikron Ceti. Kar pa se tiče teme telo/objekt, pa je po mojem tipa ali se piše kasha ali kaša. V astronomski literaturi je velikokrat uporabljen izraz objekt, s telesom pa tudi ni nič narobe.--Zlatifilatelist (pogovor) 14:24, 12. maj 2014 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Sem že prestavil.--Zlatifilatelist (pogovor) 14:29, 12. maj 2014 (CEST)Odgovori[odgovori]
    

    Vprašanje v zvezi s kategorijo: Zunanje povezave[uredi kodo]

    Pozdravljeni, pošiljam vam link od spletne strani o delu na daljavo, ki sem jo ustvarila: https://sl.wikipedia.org/wiki/Delo_na_daljavo, zanima pa me, ali sem ustrezno napisala naslove člankov, ki se nahajajo pod kategorijo: Zunanje povezave. Spletno stran smo ustvarjali pri vajah na faksu, profesorica pa nam je med drugim omenila, da obstajajo posebna pravila o navajanju imena in naslova članka, ki spada med zunanje povezave, ki pa jih nisem uspela na vajah ujeti. Prav tako me zanima, ali bi lahko med kategorijo: Nadaljnje branje pripela nekaj pdf- jevih dokumentov, ki so v povezavi z mojo tematiko, in če bi to bilo ustrezno, potem me zanima, kako se to naredi. Prav tako me zanima, zakaj je pri mojem 9. citiranem viru (Korpič, E. (1995). Delo na domu kot oblika rednega delovnega razmerja. Podjetje in delo, 21 (8), 1142-1152), delovno razmerje označeno kot škrbina- sama tega namreč nisem naredila. Če mogoče opazite še kakšno pomanjkljivost na moji ustvarjeni strani, mi lepo prosim povejte. Že v naprej se vam zahvaljujem za odgovor, Urška. -Ta  nepodpisani komentar je dodal/-a Uporabnik:Capi 10 (pogovorprispevki).

    Glede zunanjih povezav, si lahko prebereš Wikipedija:Zunanje povezave, glede nadaljnega branja pa tukaj: WP:NADALJNJE. --Pinky sl (pogovor) 06:19, 27. maj 2014 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Razprava za združitev strani kelvin [uredi kodo]

    Information.svg Članek kelvin , ki si ga urejal, je bil predlagan za združitev z drugim člankom. Če bi se rad udeležil razprave o združevanju, lahko to storiš tako, da klikneš tukaj. Na pogovorni strani nato dodaš svoje komentarje. Hvala. Pinky sl (pogovor) 19:01, 25. junij 2014 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Ruski avtorji[uredi kodo]

    Nekoliko pomoči bi rabil pri imenih ruskih avtorjih na Wikiviru:

    • ali lahko preveriš imena v tej kategoriji, če so ustrezno prevedena (večina jih je po Wikipediji in naj bi bila ok): s:Kategorija:Ruski avtorji
    • rabil bi še prevode za naslednja avtorja (polni imeni):

    Hvala, --Janezdrilc (pogovor) 19:09, 23. julij 2014 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Mikhail Andrejevič Osorgin je Mihail Andrejevič Osorgin
    Drugi so v redu. --xJaM (pogovor) 15:21, 28. julij 2014 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Ali lahko posloveniš še ti dve imeni?

    --Janezdrilc (pogovor) 19:00, 21. maj 2015 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Sem napisal zraven. --xJaM (pogovor) 19:27, 21. maj 2015 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Prošnja za sodelovanje[uredi kodo]

    Ker si matematik, bi lahko sodeloval pri Pogovor:Delcev na milijon (ppm)? --Pinky sl (pogovor) 19:25, 24. julij 2014 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Nisem matematik – vsaj po poklicu ne. --xJaM (pogovor) 16:14, 28. julij 2014 (CEST)Odgovori[odgovori]
    Nisi? Tudi ljubiteljski matematik bi mogoče imel kaj za pripomnit. --Pinky sl (pogovor) 16:37, 28. julij 2014 (CEST)Odgovori[odgovori]

    WikiProjekt za ZF/fantazijo[uredi kodo]

    Imaš mogoče ti kakšno dobro idejo, kako bi preimenovali projekt Prizma (glede na to, da društvo ne deluje več)? Glej Pogovor o Wikipediji:WikiProjekt Prizma#Preimenovanje. lp, — Yerpo Ha? 09:01, 21. avgust 2014 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Predloga:sktxt[uredi kodo]

    Da predloga:sktxt res pride do veljave, moraš uporabiti v povezani predlogi navedi |ref=harv. V članku Potovanje v času (diff) sem ti dva sklica že popravila. Poskusi klikniti v poglavju "Opombe in sklici" na Čatopadhjaja (1964) ali na Darnton (1996), str. 120. Vir, ki mu ta sklic pripada se bo obarval modro. Če pa klikneš na "Yorke (2006).", ki še ni popravljen, zadeva ne deluje. --Pinky sl (pogovor) 12:31, 22. avgust 2014 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Kurzor čez referenco
    Vidim. Bom dodajal. Sicer sem ta argument že zapazil, vendar me je preveč spominjal na harvardski način referenc, ki pmsm ni najbolj primeren za sl wp, razen če ne pride do vesoljnega potopa ali kakšne svetovne kongregacije. :-) :-) Ali veš morda tudi kaj še manjka, da se v okvirčkih pokažejo reference, če se s kurzorjem približaš referencam. V en wp to deluje že nekaj časa. Glede te predloge sva že govorila, ker 'točno' takšne ni. Še vedno pa velja, kot sva ugotovila, da se rabi kakšna (še) primernejša, samo prej se je pmsm treba pošteno dogovorit kako naj se navaja. Drugače bo pač oblikovna štala.
    Za opombe sem sedaj spremenil predponsko besedo opomba kar v A, ker je krajše. Ni pa najbolj pregledno in razvidno od sklicev. Za to glej npr. elektron, če imaš še kakšen boljši predlog, oziroma zgled 'dobre prakse'. --xJaM (pogovor) 13:19, 22. avgust 2014 (CEST)Odgovori[odgovori]
    1. Meni reference v okvirčkih delujejo - če je to kar mislim, da te zanima (glej sličico na desni).
    2. Kje si spremenil Za opombe sem sedaj spremenil predponsko besedo »opomba«?
    3. Glede sloga referenc pa zaenkrat velja le pravilo oz. pobožna želja, da bi bil slog sklicev enak le za posamezni članek.
    --Pinky sl (pogovor) 21:25, 22. avgust 2014 (CEST)Odgovori[odgovori]
    Kurzor čez sklic – en wp
    1. To sem mislil, ja. V Nastavitvah pod zavihkom Vtičniki je treba obkljukati Navigacijske izskokce. Na en pa deluje brez posebnih nastavitev.
    2. Spremnil sem npr. tukaj. Predponska beseda – npr. opomba je dodana pred številko opombe. Na en, sem videl, rabijo npr. oznako 'BN', ki sicer ne vem kaj pomeni ipd. V članku o elektronu v infopolju klikni pri masi pod sklicom 7, je prva opomba potem A 1; drugače bi bilo pač opomba 1.
      Na sklice, ki se vodijo prek takšnih predlog kot je {{sktxt}}, klikneš in te prestavi v razdelek Viri. Če pa klikneš npr. na sklice, ki imajo navedene spletne povezave, ti jo tudi odpre. Običajno v istem oknu, kar ne želiš vedno. Npr. 1. sklic v članku Potovanje v času "Revati". Fino bi bilo, če bi se zp in povezave na vire nekako (barvno ipd.) razlikovale. Res je, da so zp malce bolj svetlo modre od povezav na vire. To je mogoče ena slabost takšnega načina navajanja. Drugače pa je pregledno, ker so viri zbrani lahko abecedno, časovno ali podobno.
    3. V večjih wp je verjetno še večja fluktuacija želj in slogov.
    --xJaM (pogovor) 04:42, 23. avgust 2014 (CEST)Odgovori[odgovori]
    1. Glede vtičnika: Verjetno je razlika zaradi različnih MediaWiki:Gadget-popups.js, se pa na to ne spoznam najbolje
    2. Opombe lahko ločiš z ref group=upper-alpha ali upper-roman ali lower-alpha (glej elektron). Lahko pa tudi uporabiš eno izmed predlog {{efn}}. Se pa zunanje povezave ločijo po tem, da imajo na desni strani puščico.
    --Pinky sl (pogovor) 17:54, 23. avgust 2014 (CEST)Odgovori[odgovori]

    An important message about renaming users[uredi kodo]

    Dear XJaM, My aplogies for writing in English. Please translate or have this translated for you if it will help. I am cross-posting this message to many places to make sure everyone who is a Wikimedia Foundation project bureaucrat receives a copy. If you are a bureaucrat on more than one wiki, you will receive this message on each wiki where you are a bureaucrat.

    As you may have seen, work to perform the Wikimedia cluster-wide single-user login finalisation (SUL finalisation) is taking place. This may potentially effect your work as a local bureaucrat, so please read this message carefully.

    Why is this happening? As currently stated at the global rename policy, a global account is a name linked to a single user across all Wikimedia wikis, with local accounts unified into a global collection. Previously, the only way to rename a unified user was to individually rename every local account. This was an extremely difficult and time-consuming task, both for stewards and for the users who had to initiate discussions with local bureaucrats (who perform local renames to date) on every wiki with available bureaucrats. The process took a very long time, since it's difficult to coordinate crosswiki renames among the projects and bureaucrats involved in individual projects.

    The SUL finalisation will be taking place in stages, and one of the first stages will be to turn off Special:RenameUser locally. This needs to be done as soon as possible, on advice and input from Stewards and engineers for the project, so that no more accounts that are unified globally are broken by a local rename to usurp the global account name. Once this is done, the process of global name unification can begin. The date that has been chosen to turn off local renaming and shift over to entirely global renaming is 15 September 2014, or three weeks time from now. In place of local renames is a new tool, hosted on Meta, that allows for global renames on all wikis where the name is not registered will be deployed.

    Your help is greatly needed during this process and going forward in the future if, as a bureaucrat, renaming users is something that you do or have an interest in participating in. The Wikimedia Stewards have set up, and are in charge of, a new community usergroup on Meta in order to share knowledge and work together on renaming accounts globally, called Global renamers. Stewards are in the process of creating documentation to help global renamers to get used to and learn more about global accounts and tools and Meta in general as well as the application format. As transparency is a valuable thing in our movement, the Stewards would like to have at least a brief public application period. If you are an experienced renamer as a local bureaucrat, the process of becoming a part of this group could take as little as 24 hours to complete. You, as a bureaucrat, should be able to apply for the global renamer right on Meta by the requests for global permissions page on 1 September, a week from now.

    In the meantime please update your local page where users request renames to reflect this move to global renaming, and if there is a rename request and the user has edited more than one wiki with the name, please send them to the request page for a global rename.

    Stewards greatly appreciate the trust local communities have in you and want to make this transition as easy as possible so that the two groups can start working together to ensure everyone has a unique login identity across Wikimedia projects. Completing this project will allow for long-desired universal tools like a global watchlist, global notifications and many, many more features to make work easier.

    If you have any questions, comments or concerns about the SUL finalisation, read over the Help:Unified login page on Meta and leave a note on the talk page there, or on the talk page for global renamers. You can also contact me on my talk page on meta if you would like. I'm working as a bridge between Wikimedia Foundation Engineering and Product Development, Wikimedia Stewards, and you to assure that SUL finalisation goes as smoothly as possible; this is a community-driven process and I encourage you to work with the Stewards for our communities.

    Thank you for your time. -- Keegan (WMF) talk 20:24, 25. avgust 2014 (CEST)Odgovori[odgovori]

    --This message was sent using MassMessage. Was there an error? Report it!

    Iz cirilice v latinico[uredi kodo]

    Mislim, da si med najboljšimi poznavalci ruskega jezika v slo wikipediji, zato bi te prosil za pojasnilo. Na it wiki sem opazil, da je Ciolkovski zapisan kot Ėduardovič, pa sem pogledal, kaj naj pomeni ta Ė. Tam (it wiki, članek Ė) piše, da je to eden od litovskih zapisov črke e in "strokovni zapis pri trasliteraciji v latinico cirilskega Э sploh". Je temu res tako? Še nikoli se namreč nisem srečal s tako trasliteracijo, čeprav se s tem strinja tudi nem wiki in na ang wiki celo piše, da se znak uporablja tudi pri študiju hrvaščine. Skratka, mene v glavnem zanima, če res zapisujejo Э kot Ė tudi tisti narodi, ki črke Ė sploh ne poznajo. Hvala za pozornost. --Radek (pogovor) 10:45, 9. september 2014 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Litovske transliteracije cirilice ne poznam. Sicer pa se Ė res rabi splošno kot »(mednarodni) strokovni zapis« (glej npr. Scientific transliteration of Cyrillic in prečrkovanje cirilice). Ta temelji menda na hrvaščini. Vendar pa ne v slovenščini, ki ima dejansko svojo (že razvito) prečrkovanje, temelječo na srbsko-hrvaškem prečrkovanju. V razdelku Wikipedija:Zapisovanje ruskih imen#13 – trdi э je zapisano, da se trdi ruski cirilski Э piše z e. Slovenščina zagotovo ne rabi črke Ė, za druge jezike pa ne vem točno. V slovenščini pmsm tudi ni potrebe, saj, če se npr. trdi Э znajde na prvem mestu, se preprosto prečrkuje z 'e' – Эдуардович v Edvardovič. Če pa se mehki Е pojavi tam ali za samoglasniki, za jerom ъ ter za mehkim znakom ь, se ga prečrkuje z 'je' – Егорович v Jegorovič. Ne poznam tudi primera, kjer bi to lahko bilo dvoumno. Ruščina ima zelo malo izvirnih besed z Э. Na Э piše, da ima takšnih besed več beloruščina. Razloga sta predvsem zaradi tega, ker je kasneje prenovila svoj pravopis, ter da se 'э' in 'е' pišeta bolj glede na izgovorjavo. To sta tudi edina slovanska jezika, ki dejansko rabita Э za glasova [e] in [ɛ], razen še nekaterih azijskih jezikov iz nekdanje SZ. Povsod, cirilično ali latinično ga zamenjuje 'E', oziroma npr. v ukrajinščini črka Є predstavlja še glas [je] ali [jɛ]. Є je do sredine 19. stoletja rabila tudi srbščina. Tam piše tudi, da Э rabi še moldavska cirilska abeceda, ki se še uporablja v Transnistriji, kjer pa mu ustreza latinična črka 'ă'. Ker Э dejansko poznata le ruščina in beloruščina, se ga znanstveno prečrkuje za ta dva jezika, prečrkovano črko 'è' pa pozna ISO 9. Sem pa videl zelo malo besedil v slovenščini, ki so prečrkovale po tem sistemu. Pri tem prečrkovanju odpadejo tudi pravila, kot je npr. pisanje (nekaterih) podomačenih ime (Peter, Aleksander, Josip, Edvard, Abraham ipd.) in druga pravila. Mednarodno prečrkovano bi potem res bilo preprosto: Konstantin Ėduardovič Ciolkovskij. Upam, da si se spraševal kaj od tega. --xJaM (pogovor) 12:03, 9. september 2014 (CEST)Odgovori[odgovori]
    Najlepše se ti zahvaljujem za izčrpno razlago. --Radek (pogovor) 15:28, 9. september 2014 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Potovanje v času[uredi kodo]

    Si končal s člankom? Po mojem bi bil že več kot ok za na glavno stran naslednji teden ali dva. — Yerpo Ha? 19:05, 21. september 2014 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Nisem še končal. Če bo izbran, je lahko tudi v sedanji obliki. Manjka še kakšen razdelek in še malo piljenja. --xJaM (pogovor) 14:11, 22. september 2014 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Rakušev mlin[uredi kodo]

    Jani, imaš mogoče v arhivu kakšno fotografijo Rakuševega mlina? Sem ravno napisal članek in bi bilo lepo, da ga ovekovečimo preden gre v prah. Prav neverjetno, po svoje takšna impozantna zgradba, pa se jo je kar ignoriralo (najbrž zaradi negostoljubne lokacije tam ob progi med vsemi prizidki). Še zdaj se tepem po glavi, ker sem konec septembra, samo dober teden pred požarom, hodil po Celju s fotoaparatom in zatrl idejo da bi se sprehodil do ograje, češ, to je sigurno že poslikano. — Yerpo Ha? 18:25, 5. december 2014 (CET)Odgovori[odgovori]

    Žal nimam. Bo treba verjetno kakšno newikipedijsko prosto sliko izbrskat. --xJaM (pogovor) 10:41, 15. december 2014 (CET)Odgovori[odgovori]
    Ok, škoda. Od newikipedijskih imam zaenkrat obljubljeno eno sliko, kjer že gori.
    Nepovezano vprašanje: bi se ti zdelo, da je tvoj prevod in priredba angleškega članka programski jezik C primerna za izbrani članek? Na :enwiki mu je bil status že dolgo nazaj odvzet (razlogi), pa ne vem, če je to še aktualno oz. če se ti zdi, da ima še vedno pomanjkljivosti. — Yerpo Ha? 11:10, 15. december 2014 (CET)Odgovori[odgovori]
    Članek še ni čisto dokončan. Manjka še nekaj glavnih gradnikov/značilnosti jezika in menim, da še ni primeren. --xJaM (pogovor) 11:48, 15. december 2014 (CET)Odgovori[odgovori]
    Ok, ne gori voda. Ko bo, ga lahko pmm kar predlagaš. — Yerpo Ha? 13:15, 15. december 2014 (CET)Odgovori[odgovori]

    Normativna kontrola[uredi kodo]

    Podatek o id-ju v bazi CONOR je bolje dodajati direktno v Wikipodatke, s parametrom CONOR.SI (P1280). Naša predloga {{Normativna kontrola}} je sprogramirana tako, da zna prebrati vrednost od tam - torej v članek dodaš kar prazno, brez izpolnjenih parametrov. — Yerpo Ha? 14:25, 18. december 2014 (CET)Odgovori[odgovori]

    Hvala za info. Načeloma sem vedel za predlogo. Sem dodal parameter v wd za Perlaha, tu pa sem ga pobrisal. --xJaM (pogovor) 15:10, 18. december 2014 (CET)Odgovori[odgovori]
    Kje se pa rabi parameter Slovenska biografija ID (P1254)? V predlogi {{SloBio}} morda? --xJaM (pogovor) 15:28, 18. december 2014 (CET)Odgovori[odgovori]
    Nikjer še, je pa možnost. Najprej bo treba več podatkov spraviti v Wikipodatke, zdaj jih je samo nekaj deset. — Yerpo Ha? 15:41, 18. december 2014 (CET)Odgovori[odgovori]

    Modul:Wikidata - simpleReplaces[uredi kodo]

    Načeloma lahko takšne okrajšave d:Q484678 = '[[Berkeley, Kalifornija|Berkeley]]' narediš kar v Wikidata - v opis v Wikidata daj kar samo Berekley - in ne v Modul:Wikidata. Modul:Wikidata lahko postane preobsežen. V simpleReplaces naj se umeščajo le tisti dolgi zapisi, ki se jih lahko predstavi s kratico. --Pinky sl (pogovor) 18:28, 21. december 2014 (CET)Odgovori[odgovori]

    Aha. Še boljše, oziroma še krajše. Tudi sam sem pomislil, da bo postal preobsežen. Zanimivo tudi, če se naredi okrajšava, potem npr. v infopolju nastane NP. Hm, ni mi uspelo popravit za Berkeley. Lahko prosim ti popraviš na WD? --xJaM (pogovor) 18:38, 21. december 2014 (CET)Odgovori[odgovori]
    Aja. To si dejansko mislila prvo urejevalno polje čisto na vrhu. Kako pa se potem razlikujejo kraji kot v tem primeru 'Berkeley, X'? Verjetno po oznaki (Q484678)? Pri izbirah ti lahko npr. pokaže 10 Berkeleyjev, če so vneseni ipd. Npr.:
    * New York - mesto
    * New York - zvezna država
    * New York - razločitev
    Je pa urejanje tam na WD kar duhamorno. Kar nekaj skriptov se hoče zaganjat v brskalniku in hudo podaljša urejanje v njem :-( itd. --xJaM (pogovor) 19:37, 21. december 2014 (CET)Odgovori[odgovori]
    Vidim, tudi, da če podani opisi (drugo urejevalno polje), je izbira lažja, ker jih pokaže zraven. --xJaM (pogovor) 19:43, 21. december 2014 (CET)Odgovori[odgovori]
    Ja, zato so opisi pomembni. Jaz se trudim, da jih dodajam. Wikipodatki bodo vedno boljši, z vsakim urejanjem, popravljanjem se naredi en mali korak naprej. Se pa strinjam, da je precej duhamorno, ampak če potem članek bolje izgleda .... Sedaj je težko, ker popravljamo za nazaj. --Pinky sl (pogovor) 20:08, 21. december 2014 (CET)Odgovori[odgovori]

    Andrei Xepkin[uredi kodo]

    Meni se zdi, da bi moralo biti Ščepkin, pa čeprav je povsod Xepkin, saj v slovenščini nimamo črke X. Kaj se ti zdi? --Radek (pogovor) 17:13, 3. januar 2015 (CET)Odgovori[odgovori]

    Ne vem sicer točno kakšen je, oziroma bi bil konsenz glede 'pravilnega'/ustreznega imena v takšnih primerih. Sam se držim vodila zapisovanja imena v času rojstva, če se drugače kasneje v življenju osebnosti ne zgodi - npr. kot v takšnih primerih, ko športniki, znanstveniki prevzemajo ali dobijo drugo državljanstvo. Verjetno je Ščepkin še državljan Ukrajine. Če pa tudi nastopa za špansko reprezentanco, je menda tudi španski državljan. Je pa zapis tudi vejetno odvisen od rabe - kot tukaj v pisanju o rokometu v medijih itd. Na (španskem) dresu gotovo nima zapisano Щепкін, čeprav bi pmsm bilo to (še vedno) najustreznejše. Kot pa tukaj že večkrat diskusirano, ker (še) ni nekega trdnega konsenza, gre seveda za osebno mnenje, ki načeloma naj ne bi štelo. Prav tako ne bi pisal Andrij Ščepkin, temveč enako kot pri Rusih, saj je nekaj imen (Andrej, Aleksander, Peter, Dimitrij, ki jih sicer ni prav veliko) že uveljavljeno pisano poslovenjeno. Je tudi res, da v slovenščini ni črke X, samo gre tukaj gotovo pač za latinični zapis v španščini. Podobno je npr. za samo wikipedijo, saj slovenščina načeloma ne pozna črke w, in, četudi gre za izpeljavo iz havajščine, nekateri menijo, da bi bilo pravilneje vikipedija. --xJaM (pogovor) 01:23, 9. januar 2015 (CET)Odgovori[odgovori]

    Block IP[uredi kodo]

    Hi XJaM, please, can you block this IP? thanks in advance.--Syum90 (pogovor) 11:53, 3. junij 2015 (CEST)Odgovori[odgovori]

    DaD Opravljeno, for 2 days. --Pinky sl (pogovor) 13:06, 3. junij 2015 (CEST)Odgovori[odgovori]

    Slavonic runes[uredi kodo]

    I ask you to create an article "Slavonic runes" in your Wikipedia (Slavonia). I ask you to download pictures from Slovenia in "Category:Slavonic runes" commons.wikimedia.org (That's how I know about it -

    1. воинский доспех из Стичны VII века до н.э.;
    2. шлем из города Вач ;
    3. руны на монете из Народного музея Словении

    и другие археологические артефакты → http://runirusnarod.forum2x2.ru/t15p15-topic ;
    http://www.organizmica.org/archive/305/ria.shtml).
    Sources:

    • Tomašic Ivan. Razstava: Veneti na Slovenskem. Ptuj, 2001
    • Savli Jozko, Bor Matej, Tomazic Ivan. Veneti. First Builders of European Community. Tracing the History and Language of Early Ancestors of Slovenes, Wien, 1996
    • Wolianski T. Die Briefe über die slavischen Alterthümer. Gniezno, 1845.

    and etc. Regards --Krupski Oleg (pogovor) 23:34, 7. avgust 2015 (CEST)Odgovori[odgovori]