Uporabniški pogovor:Jalen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Vsebina

Pozdrav[uredi kodo]

Dobrodošel na straneh slovenske Wikipedije! --romanm (pogovor) 15:18, 20 oktober 2005 (CEST)

Podpis[uredi kodo]

Pogovore podpiši z --~~~~ oziroma z gumbom v orodni vrstici. --AndrejJ 17:36, 30 oktober 2005 (CET)

Predloga {{language2}}[uredi kodo]

Zdravo, Jalen! Predlagam ti, da v nove članke o jezikih (pohvalno, zame zelo zanimivo!) vnašaš tudi predlogo Template:Language2, pomemben del katere je rodovna razvrstitev posameznega jezika. Ta predloga je nekako standarden del jezikovnih člankov. Če ti kaj ne bo jasno, se me ne obotavljaj vprašati. lp, --matijap | pogovor 21:03, 26 december 2005 (CET)

Predloga Predloga:Language 2[uredi kodo]

Hvala za obvestilo, bom upošteval. Ta predloga je sicer smiselna samo za žive jezike, verjetno pa si videl, da sem se jaz doslej večinoma posvečal "mrtvim" jezikom. Tudi zanje sicer skušam v članku objektivno prikazati, kam spadajo, in navajam vire, kje se lahko, kaj več prebere o tem. Razni starodavni jeziki, kot so venetski, frigijski, mesapski, so tako skromno izpričani, da jezikoslovci o njih lahko z gotovostjo utemeljijo zgolj to, da so indoevropski, ni jih pa možno zanesljivo povezati v kako ožjo skupino, kakršne so npr. današnja slovanska, germanska, romanska itd.

Jalen 21:14, 26 december 2005 (CET)

Članki[uredi kodo]

Namesto, da začneš nov članek, v katerega prekopiraš besedilo iz drugega in nato iz prvega narediš preusmeritev, že na začetku samo prestavi stran na nov naslov. Tako se ohrani celotna zgodovina članka. LP, --Klemen Kocjančič (Pogovor - Talk) 17:18, 15 januar 2006 (CET)

Glede popravkov imen narodov smo se že pogovarjali, a potem nisem dobil povratne informacije, kaj je treba še vse popraviti (da storim skupaj). LP, --Klemen Kocjančič (Pogovor - Talk) 17:34, 15 januar 2006 (CET)

Še enkrat bi te rad opozoril glede preusmeritev. S tvojim ravnanjem (kopiranje besedila v nov članek) se izgubi vsa zgodovina članka, ki je po tvojem urejanju le preusmeritev. Pazi na to. LP, --Klemen Kocjančič (Pogovor - Talk) 19:23, 18 marec 2006 (CET)

Furlanščina[uredi kodo]

Zdravo! :-)

mislim, da so furlanske izposojenke v slovenščini tudi raca, skuta, tamar in punca

Hvala lepa! :-) Pred nekimi mesci sem iskal furlanskih izposojenk v slovenščini, ampak nisem našel tistih, ki si jih napisal (razen race). In zdaj nisem mogel najti seznama tistih enajstih besed, ki sem jih sam našel :-( Dodal sem "raco" (Snoj v svojem etimološkem slovarju potrjuje, da je to slovenska izposojenka) in "punco" (Snoj trdi, da je ta beseda prevzeta iz italijanščine, toda meni se furlanski izvor zdi verjeten). Boraczek 11:46, 10 februar 2006 (CET)

Narodi[uredi kodo]

Ali lahko pomagaš pri teh (rabim narod (ala Slovenci) in pridevnik (ala slovenski)):

LP, --Klemen Kocjančič (Pogovor - Talk) 22:48, 17 februar 2006 (CET)

SP: Kongovec, kongovski

SP: Malijec, malijski

SP: Džibutčan, džibutski

  • [[Etiopija (Etiopci/etiopski ali Etiopijci/etiopijski)

SP: Etiopijec, etiopski (variante *etiopijski ni v SP)

SP: Gabonec, gabonski

SP: Gambijec, gambijski

Zanimivo: SP pravi Bissauec, pridevnik pa bissavski (torej z -v-).

Edini pomislek, ki ga imam v zvezi s tem, je da je glavno mesto te države Bissau in bi lahko Bissauec pomenilo in državljana te države in prebivalca glavnega mesta. Angleška Wikipedija ima varianto "Guinea-Bissauan", ampak je potem preusmeritev na stran, ki ima obliko z desnim prilastkom "of Guinea-Bissau". Ena možnost, ki mi sicer ni všeč, bi bila pridevnik gvinejsko-bissavski, ampak to je moja izmišljotina. Morda bi bilo treba tudi v slovenščini dati desni prilastek a la "pisatelji iz Gvineje Bissau". Težko pa rečem, kako bi poimenoval narod; po SP so Bissauci.

V SP žal ni nič. Pridevnik zelenortski je v redu. Za narod sem pa pogledal pri južnoslovanskih wikipedijah; hrvaška, srbska in bosanska imajo obliko Zelenortci, srbohrvaška celo "Zelenortci ili Zelenorćani". Druga možnost je, da vzameš izpeljanki iz tujih korenov Kapverdec (1 zadetek na googleu) in kapverdski.

SP: Lesotec, lesotski

SP: Malavijec, malavijski

Po SP je pridevnik mauricijski, kar je v redu, pripadnik naroda pa Maritiusčan, ampak slednji se mi zdi grozen. Raje predlagam Mauricijec, ki ga imajo južnoslovanske wikipedije ter po googleu celo češčina in slovaščina.

SP: Mozambičan, mozambiški

SP ima samo pridevnik sãotomejski, po tej analogiji je pripadnik naroda Sãotomejec (oboje skupaj pisano in brez akcenta nad e). Angleška wikipedija ima en zadetek za "Sãotomean".

SP: Sierraleonec, sierraleonski

LP, --Jalen 23:41, 17 februar 2006 (CET)

Hvala; jih bom dodal v predlogo o pesnikih. LP, --Klemen Kocjančič (Pogovor - Talk) 00:04, 18 februar 2006 (CET)

Zakaj pa potem je pravopis, če ga ne upoštevate?Topor Išče 11:17, 18 februar 2006 (CET)

Slogovni popravki predlog[uredi kodo]

Ker se z vsemi tvojimi slogovnimi popravki predlog ne strinjam, prosim, da jih rajši predlagaš na pogovornih straneh. Predvsem: ne takamo, tudi vrstni red besed ni pravilen. --Eleassar pogovor 22:04, 11 marec 2006 (CET)

Vandaliziranje[uredi kodo]

Pozdravljen, Jalen. Prosim, ne razlagaj (povsem svežim) uporabnikom, naj ne vandalizirajo Wikipedije, če njihov namen ni nedvoumno vandalski, tj. pisanje zmerljivk ipd. v članke. Ker je primer, ki si se ga lotil, dokaj specifičen, saj uporabnik dejansko želi prispevati svoje besedilo v članek, se ga moraš lotiti individualno, torej uporabnika prijazno poučiti o tem, kaj so razločitve in kam lahko (v kateri članek) prispeva svojo vsebino. | Tcie 14:00, 30 marec 2006 (CEST)

Odgovor: [1]

Posegi v geslo Venetska teorija[uredi kodo]

Glede na to, da anonimni uporabnik vztrajno spreminja geslo venetska teorija, čeprav sem ga opozoril, da glede na debato, ki poteka, to ni smiselno, bi te vprašal, kako se elegantno obnovi starejšo varianto. Jaz znam samo na roko, ampak tega ne mislim početi v nedogled. Ali pa je obnavljanje starejših variant rezervirano samo za administratorje? --IP 213.157.228.253 15:24, 3 april 2006 (CEST)

Zdravo, najbolje, da odpreš zgodovino strani, kjer je kronološki prikaz urejanj. Če želiš neko urejanje zavrniti, klikni v krogec pred (pazi: pred) tem urejanjem, potem klikni "uredi stran" in "shrani". S tem v bistvu urediš starejšo verzijo, vse poznejše spremembe pa razveljaviš.

LP --Jalen 16:36, 3 april 2006 (CEST)

Jalen,

prosim te, da popraviš zadnji poseg na temo Pogovor: Venetska teorija in da svoj odgovor pišeš za mojim pisanjem ter ne vmes, saj to ni ravno pregledno. Takšno krajšo izmenjavo misli bova raje prakticirala ob pijači. Kmalu ti bom odpisal odgovor. Lp--R. P. 09:15, 4 april 2006 (CEST)

Mislim, da lahko kar ostane tako kot je. Izpostavil si toliko vprašanj, da sem odgovore moral prav zaradi preglednosti pisati zraven.
Izmenjavanju misli ob pijači se zaenkrat vljudno odpovedujem, ker me je že tole izmenjavanje na Wikipediji izučilo dovolj. Občutek imam, da se te moji argumenti prav dosti niso dotaknili. Ali jih sprejmeš ali ne, je tvoja stvar. Vsiliti ti jih itak ne morem in ne poskušam. Če sem te uspel prepričati vsaj v toliko, da boš v bodoče pri svojih raziskovanjih malo bolj previden, potem si to štejem v uspeh. Še vedno pa ti toplo priporočam, da pogledaš literaturo, ki sem ti jo navedel. --Jalen 10:41, 4 april 2006 (CEST)

Peter Štih je enkrat zapisal, da venetologi prakticirajo "kavarniško etimologiziranje". Glede na stalna vabila R.P. na debato ob pijači, se očitno ni zmotil ;-) Sicer pa bi rad pohvalil odgovor, meni se je zdel zelo pregleden. --IP 213.157.228.253 10:08, 4 april 2006 (CEST)

Predlagani tekst[uredi kodo]

Upam, da bom tole prav naredil. Želim ti predlagati en tekst, ki sem ga spisal, prosim, če ga prebereš in poveš svoje mnenje. Takole nekako si predstavljam, da bi moral zgledati termin o "venetski teoriji":

Do 18. oziroma 19. stoletja je bila v mednarodnih zgodovinskih krogih uveljavljena trditev o preseljevanju narodov. Pred tem tem prelomom je večinoma veljalo, da so evropski narodi avtohtoni na svojem prostoru (prim. Nestor: »Povest vremenih let«, J. V. Valvazor: »Slava Vojvodine Kranjske«, Balthasar Hacquet: »Abbildung und Beschreibung der südwest- und östlichen Wenden, Illyrer und Slaven«).

Nasprotovanje uradni zgodovini Eden od prvih Slovencev, ki je začel poglobljeno raziskovati izvor Slovencev skozi prizmo kontinuitete – po splošno sprejeti tezi o preseljevanju narodov - je bil Davorin Trstenjak (19. stoletje), vendar so bila njegova dognanja zavrnjena. Naslednji, ki je v širšem evropskem prostoru zastopal tezo o avtohtonosti evropskih narodov je bil italijanski zgodovinar, antropolog in jezikoslovec Giuseppo Sergi (umrl je leta 1936), ki v svojem obsežnem opusu med drugim razvija teorijo, da je latinščina nastala z zlitjem praslovanščine in jezika neindoevropskih staroselcev na tleh Italije. Sočasno z Sergijem je pri nas sorodno tezo o avtohtonosti imen zastopal pravnik, jezikoslovec in hribolazec Henrik Tuma (prim. Imenoslovje Julijskih Alp.

Po zatišju se ideje o avtohtonosti evropskih narodov začno v Sloveniji znova razvijati konec 80-let prejšnjega stoletja. Pri tem prednjači t.i. dunajski krog (teolog I. Tomažič in ekonomist J. Šavli), ki začneta v reviji Glas Korotana izdajati študije o Venetih kot prednikih Slovencev. Glavna tema dokazovanja teh avtorjev je, da so Slovenci zahodni Slovani, potomci predrimskega ljudstva Venetov. Tomažiču in Šavliju se s svojim raziskovanjem etruščanskih napisov, ki jih bere s pomočjo slovanskih jezikov – predvsem stare cerkvene slovanščine in slovenščine - pridruži še slavist in akademik Matej Bor. Leta 1988 na Dunaju izide nemški izvirnik knjige Veneti, naši davni predniki, leto zatem sledi še slovenska izdaja. Po izidu omenjene knjige se zgane slovensko uradno zgodovinopisje, ki v reviji Arheo odločno zavrne navedbe v tej knjigi, z dognanji Mateja Bora se ne strinjajo tudi jezikoslovci.

Z zavrnitvijo uradnih znanstvenih krogov, pa se teza o venetskem izvoru Slovencev ne konča. V slovenski javnosti se namreč polemika dveh videnj izvora Slovencev nadaljuje (nekaj časa predvsem v javnih občilih), pri čemer vsaka od omenjenih strani ostro zastopa svoje stališče. Po smrti Mateja Bora (1993) se taboru zastopnikov s svojimi deli, ki zastopajo teorijo kontinuitete pridruži mag. Lucijan Vuga. V evropskem merilu je tezo o avtohtonosti prevzel profesor in emeritus na univerzi v Utrechtu, Mario Alinei, sicer Italijan po rodu, ki je ustanovitelj in direktor revije “Semantični zvezki”, predsednik “Atlas Linguarum Europae” pod pokroviteljstvom UNESCA, predsednik “Societé Internationale de Geolinguistique et de Dialectologie” in pisec številnih strokovnih del. Profesor Mario Alinei se v enem od svojih del še prav posebej ukvarja s Slovani, za katere meni, da od davnine žive na območju jugovzhodne Evrope, in še več, da so se celo z območja jugovzhodne Evrope širili proti severu in severovzhodu. Alneijeve trditve so bile v mednarodni strokovni javnosti deležne številnih zavračanj, a tudi odobravanj. Ta nepodpisani komentar je dodal/-a Janezvp (pogovor • prispevki)

Pozdravljen,
tekst, ki si ga predlagal, je zelo kompleksen in mislim, da zahteva širši konsenz wikipedistov. Najbolje bo, da ga podaš na pogovorni strani o venetski teoriji, potem pa se bomo pogovorili. Poskusi k pogovoru pritegniti tudi Klemna, ki je študent zgodovine.
Morda bi tvoj tekst bolj spadal v samostojen članek z naslovom "avtohtonitične teorije o izvoru Slovencev", kajti dejansko govori o širšem pojmu teh teorij in ne zgolj o venetski.
Drugače pa zelo pozitivno sprejemam tvoj poskus, da osvetliš to tematiko s širšega zornega kota. Zaenkrat bi opozoril na naslednja dejstva, za katera menim, da jih je v članku treba omeniti:
poskusi branja venetskih in etruščanskih napisov na podlagi slovenščine in drugih slovanskih jezikov temeljijo na neustrezni metodi, ki besede primerja zgolj po njihovi zunanji (glasovni) podobnosti brez upoštevanja razvojnih zakonitosti jezikov, ravno zato so jih jezikoslovci v celoti in argumentirano zavrnili.
razumevanje "avtohtonosti narodov" v dobesednem smislu (tj. da nek narod obstaja od pradavnine) je sodobna znanost presegla, kajti danes velja, da so etnične in jezikovne identitete kulturološko pogojene in se v času in prostoru spreminjajo. Upam, da razumeš, kaj s tem mislim: v pradavnini ni bilo političnega subjekta, ki bi se opredeljeval kot Slovenci ali Slovani.

Teorija, da je latinščina nastala z zlitjem praslovanščine in jezika neindoevropskih staroselcev na tleh Italije, pa je nesmiselna in mislim, da to ne spada v članek. Praslovanščina je nastala iz prabaltoslovanskih govorov. Večina sodobnih raziskav njen nastanek postavlja šele v zadnjo četrtino 1. tisočletja pr. n. št. na območje zarubinske arheološke kulture v severovzhodni Evropi. Latinščina je kentumski jezik, slovanski jeziki pa so satemski in ni možno, da bi se prva razvila iz drugih.

Še vedno pa odločno nasprotujem rabi izrazov "uradna zgodovina", "uradno zgodovinopisje" in "uradni znanstveni krogi", ker so diskvalifikatorni in izražajo pristranskost. Dr. Peter Štih je kot odgovor na to v nekem intervjuju v Mladini povedal, da on nima nobenega "uradnega" mandata katerekoli institucije. Vse, o čemer piše in predava, je rezultat njegovega raziskovalnega dela in študija zgodovinskih virov.

LP, --Jalen 13:03, 5 april 2006 (CEST)

Se strinjam z mnogimi tvojimi navedbami. Pri izrazu "uradna" zgodovina si me prepričal, res pa je, da moramo potem najti ustrezen izraz za tiste, ki mislijo drugače, pa niso ravno amaterji. Glede latinščine si ne upam spuščati v razpravo, čeprav je imam osem let za sabo. V svojem predlogu se želel zgolj navesti, da je nekdo v okviru teorije kontinuitete to povdarjal. Mislim, da ni nič narobe, da se to zapiše, čeprav je to za marsikoga, tudi predvsem za strokovne kroge to lahko neumnost. Mislim pač, da svoboda govora mora obstajati. Glede raznih pristavkov v osnovni tekst, pa mislim, da moramo le iti korak za korakom in bi se stvar uredila. Bom kontaktiral tudi Klemna, samo po zasluženem dopustu. Upam pa, da boste stvar že prej uspeli razrešiti :)) lp Janezvp 13:13, 5 april 2006 (CEST)

Strinjam se z Jalnovimi pripombami - zlasti s tisto, da bi del tega gesla sodil v samostojno geslo o avtohtonističnih teorijah. Sicer pa mislim, da tudi tisto, kar piše zdaj ni slabo, čeprav bi lahko dodali še kaj predzgodovine. To sem mislil narediti, preden sem se zapletel v to - v veliki meri brezplodno - razpravo. če bom utegnil, bom pripravil svoj predlog in ga prilepil.
Klemen pa je - mislim - že na svoji pogovorni strani povedal, da ga stvar ne zanima.
--IP 213.157.228.253 13:34, 5 april 2006 (CEST)

JANEZ in JALEN, morda je težava tudi v terminu VENETSKA TEORIJA. Saj prav to, da v istem krogu ljudi nimajo vsi enakih zaključkov nakazuje na širše gibanje. Meni se tudi zdi prispevek kar v redu, le na začetku bi dodal nekaj zgodovine.

Zmenit se je torej predvsem potrebno, kako takšen prispevek umestiti. Jaz imam tudi en predlog- in sicer, da se pod geslom TEORIJE O VENETIH (množina) in TEORIJA PALEOLITSKE KONTINUITETE, zbere vse tri članke: (ZAPOREDJE ZDAJ NI BISTVENO)

  • ČLANEK O LJUBITELJSKIH POSKUSIH INTERPRETACIJE EVROPSKE ZGODOVINE (JANEZ)
  • ČLANEK O PALEOLITSKI TEORIJI KONTINUITETE (JANEZ+?)
  • ČLANEK O UGOVORIH OSTALIH ZGODOVINARJEV, JEZIKOSLOVCEV IN STROKOVNJAKOV

Naslovi so seveda zgolj opisni in informativni, bi pa omogočili preglednost nad dogajanjem v zvezi z VENETI

Lp--R. P. 09:27, 6 april 2006 (CEST)

P. S. Jalen, Janez je očitno pozabil prestavit zadevo na pogovorno stran Venetov. Ker pa je tam stran že zelo velika, bi potreboval pomoč pri arhiviranju že napisanega. Smo pač zelo prizadevni in malo preveč razpisani ... Ali boš lahko prosim ti prestavil vse skupaj tja? Hvala!

Glede strukture gesel mislim takole: geslo venetska teorija mora ostati, saj je to termin, ki se veliko uporablja in ga bodo zato uporabniki iskali. Enciklopedija mora omogočiti uporabnikom čim enostavnejše iskanje. Geslo mora biti dovolj splošno, da zajame poglavitno vsebino dogajanja okrog te "teorije", ni pa potrebno detajlno predstavljati vseh njenih izpeljank. Težišče mora biti nedvomno na najbolj znanih Bor-Šavli-Tomažičevih izvajanjih. Tudi tu je treba upoštevati, da WP ni niti znanstveni tisk niti spletni forum. Namenjena je splošni publiki, ki išče osnovne informacije o pojmu; preveč detajlov in široko razpravljanje takšnemu cilju škodi.
Seveda naj povezava kaže na geslo avtohtonistične teorije (kar je že narejeno), zaradi mene pa lahko kje ob koncu stoji tudi povezava na teorijo paleolitske kontinuitete. Ta me niti malo ne prepriča, a je aktualna in o njej pišejo nekateri resni znastveniki, zato ima mesto v WP.
Seveda pa vztrajam, da morajo biti gesla znanstveno korektna in ne smejo služiti širjenju ali propagiranju povsem neuveljavljenih in večkrat utemeljeno zavrnjenih tez.
Moje načelno stališče - v konkretnem in v vseh podobnih primerih - je: dokler neko vedenje ni priznano v znanosti (na način, ki je v znanosti običajen), je lahko v WP predstavljeno le kot "domišljijska igrica". Seveda le, če je dovolj "razvpito", da ljudje zanj vedo. Venetska teorija je tak primer, vsaka "alternativna" zamisel naključnega mimoidočega ni!
Da mi ne bi kdo očital pristranosti in osebnih napadov, dodam še to: če bo venetska teorija (ali kaj podobnega) po naključju dobila dovolj resnih znanstveno korektnih zagovornikov, ki bodo objavljali na v znanosti običajen način in v uveljavljenih revijah ali pri uveljavljenih znanstvenih založbah, bom zagovornik tega, do o njej tudi WP piše kot o resni alternativi. Dotlej pa nikakor! (Seveda pa trdno verjamem, da se v konkretnem primeru to ne bo zgodilo).

--IP 213.157.228.253 11:14, 6 april 2006 (CEST)

IP 213.157.228.253, tudi jaz se strinjam, da geslo venetska teorija tako kot je, mora ostati. Sedaj ko smo dosegli konsenz glede njegove vsebine, se PMM tudi lahko odstrani predloga o dvomljivosti. Mislim, da je v njem dovolj objektivno predstavljeno stališče znanosti do te teorije (ki seveda zaradi povsem napačne metodologije nikoli ne bo mogla biti sprejeta).

Poskusi geslo "avtohtonistične teorije" ustvariti sam. Klikni na povezavo in prenesi vanj Janezovo besedilo, ostale stvari pa bomo dorekli na pogovorni strani.

Do paleolitske teorije kontinuitete imam z jezikoslovnega vidika bolj kot ne odklonilno mnenje. Prebral sem članek na angleški wikipediji (Paleolithic Continuity Theory). Nekaj ugovorov zoper njo je sicer predstavljenih, a po moje premalo.

LP, --Jalen 13:46, 6 april 2006 (CEST)

Jalen: geslo avtohtonistične teorije prepuščam komu drugemu. Morda se zdi drugače, ampak trenutno imam dela čez glavo. Sicer pa vem, da bi to lahko naredil s klikom na povezavo. Strinjam se, venetska teorija ne bo nikoli sprejeta. Hotel pa sem poudariti svoje načelno stališče. Ne gre za to, da bi bil jaz pristaš ene ali druge razlage zgodovine, načelno sem le zagovornik znanstveno nespornih razlag. Če bi to - povsem hipotetično, for the sake of argument - postala venetska teorija, potem ne bi imel nič proti drugačnemu geslu Tudi sam imam o paleolitski teoriji kontinuitete - takole na hitro - bolj slabo mnenje, vedar jo do nadaljnjega ni mogoče zavrniti tako odločno, kot lahko varnemo venetsko teorijo. Je pač nova in o njej bodo kompetentni raziskovalci gotovo še kaj rekli. Enako neprepričjivi se mi, recimo, zdijo genetske raziskave izvora evropskega prebivalstva, pa tudi teh ne upam postaviti v isto kategorijo z venetsko teorijo. --IP 213.157.228.253 19:23, 6 april 2006 (CEST)

Če zdaj govorimo o članku o VENETSKI TEORIJI, potem imam jaz nekaj nujnih textovnih zamisli:

"Venetska teorija"(obvezno navednice) je ena od avtohtonističnih teorij o izvoru Slovencev.

Na podlagi nekaterih tradicionalnih povezav med etnikoma Slovani ter Windišarji in Wendi (Windische, Wendische), so mnogi kronisti (Adam Bremenski, Marcin Bielski, Antol Vramec ...) in celo zgodovinarji (Helmold, Vincent Kadlubek, Albert Crantz, Janez Vajkard Valvasor, A. L. Schlözer ...), začeli razvijati tezo o izvoru Slovanov iz baltskih Vendov ali Venedov in o izvoru Slovencev iz staroveških jadranskih Venetov (Valvasor, Vramec ...). Podobno stališče so zavzemali tudi Adam Bohorič, Sebastian Münster, Mauro Orbin in kasneje tudi Davorin Trstenjak, ki je celo postavil teorijo o istovetnosti baltskih, jadranskih in celo armoriških Venetov.

V 80. letih 20. stoletja so Ivan Tomažič, Matej Bor in Jožko Šavli oblikovali avtohtonistično razlago izvora Slovencev. Na podlagi relativno številnih omemb različnih, mnogokrat težko opredeljivih ljudstev s historičnim imenom Veneti, poskusa branja venetskih napisov s pomočjo slovenščine in analize razprostranjenosti domnevno venetskih krajevnih imen v Evropi so oblikovali hipotezo, da naj bi v prazgodovini velik del Evrope naseljevalo protoslovansko ljudstvo Veneti oziroma *Sloveneti (izraz je izmišljen). Njihovi neposredni potomci, skupaj s prišleki v kasnejših stoletjih, naj bi tvorili današnjo slovensko jezikovno skupino. Zagovorniki venetske teorije so torej na nek način zavračali splošno sprejeto ter z zgodovinskimi in arheološkimi viri dokazano razlago o naselitvi Slovanov v Vzhodne Alpe v času od 6. do 9. stoletja.

Predvsem v obdobju slovenskega osamosvajanja je venetska teorija dobila mnoge zagovornike, vendar jo je zavrnila večina strokovnjakov zgodovinskih znanosti. Tako jezikoslovci kot arheologi in zgodovinarji so pokazali na pomanjkljivo argumentacijo in napačne metode, ki so jih zagovorniki venetske teorije uporabljali v svojem raziskovanju. Zavrnili so tudi pogoste splošne očitke, da ni dokazov za priselitev Slovanov, ki naj bi bila le konstrukt nemške ali jugoslovanske politike. Res pa je, da jo, tudi na podlagi sodobnih genetskih raziskav, podpira manjši krog strokovnjakov (jezikoslovcev, arheologov in zgodovinarjev), ki so se oblikovali v skupino zagovornikov Teorije paleolitske kontinuitete ((to bi bil link na stran o TPK in Alineiju))(TPK ali PCT) in ki trdi, da je večina sedanjih Evropskih jezikovnih skupin, na področju Evrope prisotna že najmanj od Paleolitika ter dopušča možnost Venetskega in Vendskega izvora dela Slovanov. -konec članka

Temu primerno bi dodal tudi nekaj literature spodaj.

Potrebno je namreč predstaviti ozadje k tej teoriji. To prav gotovi ni šele osamosvojitev, čeprav je vplivala na takratno številčnost zagovornikov. --R. P. 19:12, 6 april 2006 (CEST)

Navednice niso potrebne, ker jih ne uporabljata niti Enciklopedija Slovenije niti Slovenski etnološki leksikon (obe knjižni deli namreč imata geslo venetska teorija).
O tem, kakšni so vzroki povezav med etnonimoma Slovanov in Venetov, je že podrobno pojasnjeno v članku Baltski Veneti. Trditev, da gre za nekakšno tradicionalno povezavo, ne drži. Enačenje etnonimov prihaja od Germanov in je po 6. stoletju ostalo za različne slovanske narode (Lužiške Srbe, Alpske Slovane, Slovence). Izraz Windischer je pridevniška izpeljanka se sploh nanaša samo na Slovane spodnje Avstrije (Slovence).
En in enoten venetski etnos ni obstajal. Bila so tri različna ljudstva. Zato imamo na slovenski wikipediji (kakor tudi na vseh drugih, če pogledaš povezave v drugih jezikih) razločitveno stran s tremi različnimi članki.
Sklicevanje na PCT je zavajajoče, prvič zato, ker ta teorija v znanosti še ni bila primerno ovrednotena, in drugič, ker jo zagovorniki venetske teorije uporabljajo kot sredstvo za podpiranje svojih idej. Etnične in jezikovne identitete niso vezane na gene, temveč so kulturološki fenomeni. To je ena temeljnih predpostavk zgodovinskih študij, ki se ukvarjajo z etnogenezami.
Avtohtonistične teorije (vključno s PCT) ter Trstenjakove ideje (ki so bile v znanosti v celoti zavrnjene) bodo omenjene v samostojnem članku z naslovom avtohtonistične teorije, ki bo načeloma v taki obliki, kot ga je napisal Janez. Ker je Janez trenutno zadržan, jaz pa imam zaenkrat tudi druge obveznosti, bo zadeva do nadaljnjega počakala. --Jalen 17:31, 7 april 2006 (CEST)

Glede navednic morda res ni nujno. Kar pa se tiče tradicionalnosti, pa ne moreš imeti prav, saj že same omembe avtorjev kažejo na daljšo časovno kontinuiteto. Drugače pa povprašaj etnologe, pa boš videl, da gre za tradicionalnost (kako dolgo je ta ideja prisotna pa se ne omenja). Govorimo o venetski teoriji, mar ne? Ta teorija povezuje vse te "Venete" v eno ljudstvo. Zato v zvezi s tem prispevkom tega ni potrebno umikati. Na Janeza bom počakal, vendar pa pri sodobni venetski teoriji ni mogoče izpustiti Trstenjaka, ki je glavni pobudnik teh zamisli ter tudi ner mimo PCT skupine, ki to skuša znanstveno utemeljiti. To so dejstva, ki morajo biti pojasnjena že v VENETSKI TEORIJI. --R. P. 21:32, 7 april 2006 (CEST)

Prošnja[uredi kodo]

Če imaš kaj odveč časa, bi rabil eno pomoč od strokovnjaka ;) in sicer od leve prilastke imen teh italijanskih mest:

  • Adria-Rovigo
  • Belluno-Feltre
  • Chioggia
  • Concordia-Pordenone
  • Padova
  • Treviso
  • Verona
  • Vicenza
  • Vittorio Veneto

V primeru, če obstajajo slovenska imena, še bolje. MMG glede nogometašev in klubov: pustil sem jih neodprta (glej [Posebno:Wantedcategories tu]). Sporoči mi pravilne naslove ktgr, da jih popravim. Hvala v naprej! LP, --Klemen Kocjančič (Pogovor - Talk) 20:52, 7 april 2006 (CEST)

Uf, tu si me pa ujel. V SP sem našel samo Padovo, za katero piše pridevnik padovski/padovanski (ta je bolj običajen v uveljavljenih zvezah, kakršna je npr. [2]). Pri takih pridevnikih je včasih precej odvisno od tega, koliko je neko mesto veliko in pomembno, da se je izpeljanka uveljavila v slovenščini. To zgoraj so manj znana imena.

Žal nisi povedal, v kakšnih kontekstih oz. besednih zvezah naj bi se pojavljala, zato sem pogledal po internetu.

Sestavljena imena je najbolje oblikovati takole:

  • Škofija Adria Rovigo
  • Škofija Belluno-Feltre
  • Škofija Concordia Pordenone
  • Občina Vittorio Veneto

potem pa jih sklanjaš Škofija AR, Škofije AR itd. Pridevnikov iz teh skoraj ni možno delati (npr. *concordijsko-pordenonski).

Če neka oblika v slovenščini ni uveljavljena ali pa če je zaradi drugačnega fonetičnega zapisa težko izpeljevati pridevnik, je bolje pustiti in ubrati desno pot: da daš mesto na desno stran in uporabiš predlog: npr. XY v Chioggii, ali XY iz Chioggie. Edino za Verono se mi zdi sprejemljivo uporabiti pridevnik veronski.

Glede nogometašev in klubov: žal nisem našel tega naslova. Napiši mi prosim še enkrat točno povezavo, pa si jih bom pogledal. Saj v bistvu je bila moja pripomba samo v tem, da je v takih zvezah treba uporabiti desni prilastek; npr. Nogometaši Amsterdama ali pa Nogometaši kluba Amsterdam, ne moreš pa npr. reči *Amsterdam nogometaši.

LP, --Jalen 21:50, 7 april 2006 (CEST)

Ja, glede škofij sem tudi že prišel pred dilemo. Največkrat se omenjajo kot "XXX škofije", toda istočasno se pojavljajo tudi "škofija XXX" (npr. na RKC strani). Na drugih WP se držijo zadnjega zapisa. Ali misliš, da je bolje, da uporabljamo tak zapis "škofija XXX" in se tako tudi izognemo problemom pri sklanjatvi. Ali si sam zasledil kaj glede tega? LP, --Klemen Kocjančič (Pogovor - Talk) 23:06, 7 april 2006 (CEST)

Po slovničnih pravilih je v slovenščini neujemalni prilastek vedno na desni strani, tj. škofija XY (in ne XY škofija). Tako se lahko tudi enostavno izogneš problemom sklanjanja, ker sklanjaš samo jedrno besedo škofija. Za nogometaše pa še pogledam. LP, --Jalen 09:08, 8 april 2006 (CEST)
OK, bom danes popravil. lP, --Klemen Kocjančič (Pogovor - Talk) 09:57, 8 april 2006 (CEST)

MMG Ali isto velja za nadškofije, metropolije,...? LP, --Klemen Kocjančič (Pogovor - Talk) 10:00, 8 april 2006 (CEST)

Nogometaši:

  1. nogometaši Internazionala (*Internazionaleja na googlu ni)
  2. nogometaši Parme (F.C.)
  3. nogometaši River Platea
  4. nogometaši Paris Saint-Germaina
  5. nogometaši U.C. Sampdorie
  6. nogometaši Newell's Old Boysov
  7. nogometaši Boce Juniors
  8. nogometaši Chelseaja F.C.
  9. nogometaši S.S. Lazia
  10. nogometaši Atlético de Madrida
  11. nogometaši Borussie Dortmund
  12. nogometaši Rosario Centrala
  13. nogometaši Juventusa (F.C.)
  14. nogometaši Racing Cluba
  15. nogometaši Newcastle Uniteda (F.C.)
  16. nogometaši Bayern Münchena
  17. nogometaši Seville (FC)
  18. nogometaši Fenerbahçeja
  19. nogometaši Herthe Berlin
  20. nogometaši Sunderlanda (A.F.C.)
  21. nogometaši K.S.C. Lokeren Oost-Vlaanderena
  22. nogometaši Spartak Moskve
  23. nogometaši Athletic Bilbaa
  24. nogometaši FC Cologne
  25. nogometaši Fulhama (F.C.)
  26. nogometaši Villarreala (CF)
  27. nogometaši Middlesborougha (F.C.)
  28. nogometaši R.S.C. Anderlechta
  29. nogometaši R.F.C. de Liègea
  30. nogometaši Valencie (CF)
  31. nogometaši Cluba Américe
  32. nogometaši Deportiva
  33. nogometaši Tottenham Hotspurja (F.C.)
  34. nogometaši Manchester Cityja (F.C.)
  35. nogometaši PSV Eindhovena
  36. nogometaši Evertona (F.C.)
  37. nogometaši Torina (F.C.)
  38. nogometaši Banfielda

Ta "dodatek" FC (Football club) dela probleme pri sklanjanju. Kolikor sem pogledal po internetu, se ga v slovenščini večinoma opušča. Če ga obdržiš, bi bilo praviloma treba sklanjati npr. nogometaš Chelsea FC-ja, videl pa sem tudi nesklanjano varianto npr. "nogometaš Manchester United David Beckham".

--Jalen 15:34, 8 april 2006 (CEST)

LP; --Klemen Kocjančič (Pogovor - Talk) 23:12, 7 april 2006 (CEST)

Predlog za biografske škrbine[uredi kodo]

Ojla Jalen, glede na to, da si ogromno energije vložil v Venete, bi morda lahko (z veliko manj truda) naredil še nekaj biografskih škrbin (tam kjer so rdeče povezave) v tvojih člankih; npr. Stane Granda, Milko Matičetov itd., tako da bodo vse povezave modre. Kdo ve, morda bo pa kak članek o Venetih izbrani članek. lp., --Ziga 22:20, 24 april 2006 (CEST)

Me veseli, da si začel konstruktivno gledati na te stvari. Res sem vložil precej truda v te članke, zato sem bil iskreno rečeno razočaran, ker sem mislil, da je administratorjem toliko vseeno, kaj se piše na Wikipedijo, da se nobenemu ni zdelo vredno niti reagirati na agresivne izpade uporabnika R. P., da ne govorim o tem, da so baltski Veneti zaradi njegovih neumnosti dobili celo oznako spornosti. Ena rdeča povezava (avtohtonistične teorije) bo kmalu dobila svoj članek. Zelo dober osnutek zanj je napisal Janezvp (glej zgoraj [3]), sam pripravljam še nekaj dodatkov o sodobnem razumevanju pojma avtohtonosti. LP,--Jalen 22:55, 24 april 2006 (CEST)

Kadar gre za strokovna mnenja, se seveda vmešavajo/mo tisti (administratorji), ki o stvari kaj vedo/mo, sicer pa ti lahko zagotovim, da mojim internetnim kolegom (ki posvetijo precej svojega časa skrbništvu) ni vseeno za tole enciklopedijo. V venetskem primeru je veljala etika v stilu: vsi drugačni, vsi enakopravni... Čeprav mislim, da v retoričnem smislu nisi nikomur ostal nič dolžan. --Ziga 23:25, 24 april 2006 (CEST)

JALEN, VIDIM, DA KAR NOČEŠ PRENEHATI Z ŽALJENJEM. MI LAHKO NAVEDEŠ VSAJ EN AGRESIVNI IZPAD IZ MOJE STRANI (COPY PASTE)? ŽIGA, POTREBNO JE LOČEVATI MED VELIKO VLOŽENEGA ČASA NA WIKIPEDIJI IN MED KVALITETO PRISPEVKA. V to še zdaj upravičeno dvomim! To izpodbijam z argumenti. Dodal bom še en kup literature, ki bo objektivneje govorila o tej tematiki, ne pa kot g. Matičetov, ki tematike niti ne pozna dovolj dobro. Ne vem, kje si prišel na idejo, da tema ni več sporna ...

Če dovoliš počakati s svojimi dodatki, saj jih tudi meni nisi dovolil, dokler JANEZ ne odpiše! Tako to enostavno ne gre! V enciklopedijah sodeluje več ljudi, ne le JALEN! LP --R. P. 15:34, 5 maj 2006 (CEST)

Robert,

Wikipedija je spletna enciklopedija in lahko vsebuje le informacije, temelječe na virih, ki upoštevajo metodologijo znanstvenih disciplin in za katerimi stojijo uveljavljene in kredibilne znanstvene avtoritete, ne pa historično mitologijo, katere ustvarjalci pri svojem pisanju izhajajo iz patriotskih čustev in želje po ustvarjanju neke romantične, plemenitejše zgodovine ter so zato pripravljeni nepošteno si prilaščati identitete antičnih ljudstev po načelu, da namen posvečuje sredstvo. Taka mitologija se je že dostikrat izkazala kot potencialno zelo nevarna.

Vsaka znanstvena disciplina ima izdelano svojo metodologijo, po kateri pridemo do logičnih in smiselnih rezultatov, ki jih je na koncu možno preveriti- ravno v tem se "uradna znanost" razlikuje od mitologije in izmišljevanja. Sodobne znanosti posvečajo metodologiji veliko pomena, ker je od izbire metod odvisna celotna vrednost argumentov in rezultatov in ravno po tem se meri njihova kvaliteta.

Prosim, da mi nehaš obremenjevati pogovorno stran s tvojimi litanijami. --Jalen 20:28, 5 maj 2006 (CEST)

Sicer nimam pojma o Venetih ipd., tukaj dodajam samo povezavo na to, kakšno mesto ima v Wikipediji kvaziznanost: [4]. Pa brez zamere, z ene ali druge strani, ker ne želim nikomur soliti pameti, zdi se mi pa pomembno, da se ravnamo po pravilih. --Eleassar pogovor 23:44, 5 maj 2006 (CEST)

Morda bi bilo primerno, da to poveš uporabniku R.P. Predlagam ti tudi, da si prebereš [5] in [6]. --Jalen 23:59, 5 maj 2006 (CEST)

Eleasar, tukaj gre iz moje strani zgolj za debato na pogovornih straneh, v kateri se je do mene nastopali žaljivo, kljub temu, da tako kot tudi zdajle niso odgovarjali na moja vprašanja, ampak le pisali vsepovprek. Jaz sem pristaš znanstvene metodologije in tudi stojim za vsem kar sem napisal. O tem si upam govoriti z vsakim strokovnjakom.

Jalen, ta hip si v mojih očeh izgubil vso kredibilnost. S tabo se ne nameravam več pogovarjati, tako, da ne skrbi; na tvoji strani me ne boš več bral, četudi mi boš še marsikaj skušal podtakniti. Bil sem pripravljen na pošteno debato, a na to sam nisi hotel pristati. Vseeno ti želim prijetno delo in te lepo pozdravljam! R. P.

R.P. strikes again ;)[uredi kodo]

Malo sem prebiral tolikokrat navedeno Helmolts Weltgescichte. Moje sklepe, ki R.P. in njegove spravljajo v zadrego, si lahko prebereš tule. Če še nisi izgubil veselja. Vem pa, da bodo zadrego zdravili z novo dozo obtoževanj... Toda, zaradi korektnosti in uporabnosti WP, zaenkrat še ne mislim oditi z bojišča. --IP 213.157.228.253 23:24, 8 maj 2006 (CEST)

S tvojimi sklepi se strinjam, zdi se mi pa, ta je ta boj bolj ali manj nesmiseln. Nujno je le, da se članek v taki obliki, kot je sedaj, pusti zaklenjen. --Jalen 07:14, 9 maj 2006 (CEST)

Polemika z R.P. je seveda povsem nesmiselna, saj z ljudmi, ki niti ne znajo brati tiskane gotice 20. stoletja, ne moreš govoriti o antični zgodovini. Svoje misli sem napisal le za morebitne nevtralne bralce, da bodo vedeli, kako se grejo R.P. in njegovi znanost. Strinjam se: članek pa naj ostane zaklenjen. MMG: za hitri izbris sem predlagal zgodovinske omembe Venetov, ki so že znano sračje gnezdo. če se ti ljubi, dodaj svoj glas. --IP 213.157.228.253 07:48, 9 maj 2006 (CEST)

Leksikograf/Slovaropisec[uredi kodo]

Uveljavljeni jezikoslovni termin je leksikografija ali po slovensko slovaropisje. Leksikografija je tudi uradno ime predmeta na jezikovnih študijih na Filozofski fakulteti. Poklic iz tega je torej leksikograf.

Iz SSKJ: leksikograf 1. kdor se (poklicno) ukvarja z leksikografijo 2. sestavljavec leksikona Izraza *leksikonograf v SSKJ ni.

LP --Jalen 22:29, 18 marec 2006 (CET)

V Slovenskem pravopisu - ki je PMM bolj relevanten kot SSKJ in je edini uradno priznan - piše, da je izraz leksikograf slogovno zaznamovan in da je boljše uporabljati slovarnik ali slovaropisec. Kaj meniš? Lahko prosim odgovoriš tukaj: Pogovor o predlogi:Leksikografi. Hvala. --Eleassar pogovor 19:28, 12 maj 2006 (CEST)

Slovenija[uredi kodo]

Hvala za popravek o Karantaniji. Med preostalimi netočnostmi sem jo spregledal. --IP 213.157.228.253 22:10, 21 maj 2006 (CEST)

Menim, da bi morali v članku Karantanija nujno zamenjati sliko. Ta, ki je zdaj, se mi zdi izredno sporna zaradi mej; kolikor vem, Karantanija nikoli ni segala tako daleč na jug, poleg tega je prikazana kot združena s Kranjsko, kar se mi zdi historično napačno, saj se je slednja oblikovala šele v 10. stoletju. To sem enkrat že izpostavil na pogovorni strani (Zgodovinski podatki). Morda veš, kje bi se dala dobiti kaka primerna slika za v članek? LP--Jalen 22:31, 21 maj 2006 (CEST)

Tudi jaz sem že predlagal zamenjavo (še brez uporabniškega imena in mislim, da sem našel kar primeren zemljevid v enem izmed novejših srednješolskih učbenikov (naslov sem tudi napisal). Toda zaradi avtorskih pravic bi ga bilo treba predelati. Sem pa že pred časom - če se prav spomnim - iz članka odstranil sliko vojvodskega prestola. Za (pre)potrebno temeljito predelavo gesla pa ne zberem energije in časa. --IP 213.157.228.253 13:33, 22 maj 2006 (CEST)

Združitev Slovanov[uredi kodo]

Predlagal sem združitev dveh gesel: Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe in Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor. Ker si vsaj enega pisal tudi ti, te vabim, da svoje mnenje poveš tule. --IP 213.157.228.253 18:32, 4 junij 2006 (CEST)

Sem odgovoril. Rad bi te spomnil na to, da je članek "Zgodovinske omembe Venetov", ki si ga predlagal za brisanje, bil vikificiran [7]. Jaz se z njegovo vsebino še vedno ne strinjam, zato menim, da ga je treba temeljito predelati in počistiti netočnosti ter historično mitologijo (že uvodni del je npr. povsem nesmiseln).
Za začetek predlagam, da se omembe Vandalov raje prenesejo v članek Vandali, morda se v njem naredi posebno poglavje "Enačenje Slovanov z Vandali". En primerek literature o tem je že v članku "Venetska teorija", dodatno se da pomagati s [8] in [9].
Zdajšnji naslov "seznam zgodovinske literature o Venetih" se mi ne zdi ustrezen. Ker eno in enotno venetsko ljudstvo ni obstajalo, predlagam, da se za ta konkreten članek uporabi generični izraz "historično ime Veneti". Morda bi bil naslov "historično ime Veneti v zgodovinskih virih" ali kaj podobnega (kaj meniš ti?). Nadalje predlagam tudi, da se v članku naredi posebno poglavje "Enačenje Slovanov z Veneti", kjer bi se pojasnili tudi razlogi in zgodovinsko ozadje. --Jalen 18:53, 4 junij 2006 (CEST)

Nekako se še vedno nagibam k brisanju omenjenega gesla, saj se mi zdi, da je osnova tako zmedena, da iz nje ni mogoče napraviti nič pametnega. K tvojim argumentom dodajam še mešanje primarnih in sekundarnih virov, navajanje primarnih virov po prevodih, povsem pristransko selekcijo sekundarnih virov, ki so za povrh še namenoma napačno interpretirani (recimo znamenita Helmolts Weltgeschichte) ...

Zato že nekaj časa razmišljam, da bi predlagal brisanje po rednem postopku - z glasovanjem. Bojim pa se, da bom s tem spet sprožil neplodno polemiko, ki se ji je težko izogniti, če nočemo dopustiti da WP postane glasilo "venetologov".

Sem hotel biti kratek, pa spet ni šlo ;) --IP 213.157.228.253 09:29, 5 junij 2006 (CEST)

Se strinjam s tvojimi argumenti. S člankom bo treba nekaj storiti, ker v taki obliki, kot je sedaj, nikakor ni primeren za na WP. Verjetno bi ostale uporabnike težko prepričal za brisanje članka, ker se na to tematiko morda ne spoznajo in ne bi razumeli, zakaj bi bilo potrebno brisanje. Po drugi strani pa so ga npr. na angleški WP izbrisali (glej [10]). --Jalen 09:36, 5 junij 2006 (CEST)

Članek sem predlagal za "vnebovzetje". Svoj glas lahko dodaš tu: Wikipedija:Predlogi za brisanje. --IP 213.157.228.253 17:09, 5 junij 2006 (CEST)

Združil sem Slovane. Upam, da je OK, popravljal in dopolnjeval nisem, poskusil sem le korektno združiti obe gesli. Rezultat je tu. --IP 213 18:50, 7 junij 2006 (CEST)

V redu je, meni je prav. Bolje je, da imamo en sam članek. LP, --Jalen 18:58, 7 junij 2006 (CEST)

MMG, kaj bomo pa s tisto sliko v geslu Karantanija?--Jalen 19:00, 7 junij 2006 (CEST)

Ne vem. Če jo vržemo ven, bo rompompom, nove, boljše pa nimamo. Vsaj ne takšne, ki bi imela ustrezno licenco. Morda bi lahko prepričala kakšnega wikipedista, ki zna, da naredi novo? --IP 213 22:57, 7 junij 2006 (CEST)

Primož Jakopin[uredi kodo]

Hvala za dopolnitve in popravke. --Andrejj 13:13, 12 avgust 2006 (CEST)


Novi priročnik, sodelovanje[uredi kodo]

Jalen, po dolgem času sem se vrnil na Wikipedijo, saj skupaj z nekim slovenistom pripravljava priročnik slovenskih pravopisnih različic imen srednjeveških avtorjev. Povabil bi te k sodelovanju, če lahko pomagaš vsaj z iskanjem že opravljenih raziskav s tega področja, morda pa bi se celo pridružil kot soavtor - seveda v primeru, da te takšen projekt zanima. Kaj meniš?

V pričakovanju tvojega odgovora te prav lepo pozdravljam.

Lp--R. P. 08:38, 3 september 2006 (CEST)

Če sem prav razumel, imaš v mislih različice zapisov slovenskih srednjeveških besedil, kar bi pomenilo nekako od brižinskih spomenikov do 16. stoletja. --Jalen 12:23, 3 september 2006 (CEST)

Verjetno sem se nerodno izrazil. Gre za POSLOVENJENO zbirko IMEN SREDNJEVEŠKIH AVTORJEV. Hkrati vabljen na piknik v soboto (vabilo je med novicami na moji spletni strani). Vnaprej hvala za vsak predlog ali pomoč. Lp --R. P. 19:50, 4 september 2006 (CEST)

Oprosti, ampak žal ne razumem. Kakšnih imen srednjeveških avtorjev? --Jalen 20:46, 4 september 2006 (CEST)

Osebnih imen - njihove originalne pravopisne različice seveda ne ustrezajo sodobnim zahtevam slovenskega jezika. Mnogo jih tako sploh ni dorečenih in jih žal kot nekakšno sivo cono pišemo vsak po svoje. Srednji in stari vek pa sta polna takšnih latinskih (ali polatinjenih) imen. Upam, da sem zdaj bolj razumljiv. Lp--R. P. 18:44, 5 september 2006 (CEST)

Torej če sedaj prav razumem, te zanimajo pravila slovenjenja imen srednjeveških avtorjev. Ampak pojem srednjeveški avtorji je lahko zelo širok. Predstavljam si, da so to najbrž razni zgodovinarji, kronisti, cerkveni pisci, eventuelno filozofi tistega časa. --Jalen 21:23, 5 september 2006 (CEST)

Točno to vse imam v mislih. Gre za zelo obsežen projekt in menim, da bi lahko na začetku izšel v večih izdajah. Sčasoma bi ga dopolnjevali in s tem pionirskim projektom veliko pripomogli k lažji strokovni formulaciji predvsem na področju zgodovinskih znanosti. Se ti zdi projekt prevelik zalogaj, morda nezanimiv ali nepotreben? Lp--R. P. 22:00, 5 september 2006 (CEST)

Takih imen je torej lahko zelo veliko. Moram priznati, da nisem zgodovinar, tako da o samih avtorjih prav veliko ne vem.
Kolikor mi je znano, se slovenjenje latinskih imen ravna po tradicionalni izgovorjavi. Na sam zapis oz. poimenovanje avtorja pa lahko vpliva tudi uveljavljena raba. Vire za to bi torej moral črpati iz konkretne strokovne literature ali pa se posvetovati z zgodovinarji, ki se ukvarjajo s področjem srednjega veka. --Jalen 13:37, 6 september 2006 (CEST)

Ja vendar ne poznam zgodovinarjev, ki bi se s tem malo bolj ukvarjali, večinoma le prepisujejo, tako, da pride do večih različic. To bi bilo potrebno raziskovati tako kot pri slovarjih. Vsakemu se naloži raziskati nekaj avtorjev in to bi potem moral vsak osebno uskladiti z zgodovinarji in ostalimi znanstvenimi referencami. Torej se ti ne vidiš v takem projektu? Saj ni nobene zamere, sem le vprašal. Res pa je, da bomo potrebovali dober team, da zadevo zaženemo. Če bi jo predstavili v elektronski obliki, bi bila ne le znanstveno, ampak tudi marketinško perspektivna (verjetno bi skoraj vsakdo, ki se ukvarja z zgodovinskimi vedami želel imeti na računalniku takšne vrste pomoč - v sklopu npr. knjižne police, itd ... Lp--R. P. 18:16, 7 september 2006 (CEST)

Slovenci[uredi kodo]

Opazil sem, da si posodobil geslo, kar je bilo nadvse potrebno. Se pa sprašujem, če ne bi zgodovine raje kar vrgli ven in se osredotočili na "etnogenezo". V tem smislu sem prečistil razdelek o oblikovanju sl. naroda, ki je bil poln zastarelih trditev. Sedaj imamo seveda le skelet, ki sem ga na hitro skiciral v treh stavkih.

Torej, ali misliš, da je potrebno tudi pri Slovencih še enkrat napisati vso zgodovino, ali damo raje povezavo na Zgodovina Slovenije in se pri Slovencih osredotočimo na razvoj naroda? Sicer bodo PMM informacije po nepotrebnem razpršene. --IP 213 22:58, 27 oktober 2006 (CEST)

Nekaj malega mislim, da bi lahko bilo. Morda so bili podatki o propadanju škofij in etnični meji tam res odveč, ker so že navedeni v Zgodovina Slovenije, zato sem jih zaenkrat umaknil. Dobro bi bilo prej posvetovati se z drugimi wikipedisti, če se strinjajo, da damo zgodovino ven. --Jalen 09:53, 28 oktober 2006 (CEST)
Malo sem zadržan glede prenosa kompletne zgodovine Slovencev na zgodovino Slovenije. Slednja se namreč začne s kamenimi sekirami in neandertalsko piščalko, zgodovina Slovencev pa verjetno s priselitvijo izza Karpatov. Mogoče pri zgodovini Slovencev od poselitve naprej zadostuje kratek povzetek. Tudi zgodovina Slovenije bo slej ko prej postala povzetek obsežnejših člankov po obdobjih, je pa še veliko dela potrebnega... --Tone 13:50, 28 oktober 2006 (CEST)
Tudi jaz sem za to, da se obdrži prikaz zgodovine Slovencev od priselitve Slovanov naprej. --Jalen 20:49, 28 oktober 2006 (CEST)

Nekako tako sem misli, ko sem napisal, da bi se osredotočili "na razvoj naroda" - skrajšana Zgodovina Slovenije, ki poudarja dogodke, ki so z današnje perspektive vodili do oblikovanja slovenskega naroda v 19. stoletju. --IP 213 19:51, 2 november 2006 (CET)

Malo sem dopolnjeval Zgodovino Slovenije, sedaj pa zbiram predloge za dobro sliko, ki bi jo postavili na začetek. Rad bi se izognil klasiki (knežji kamen ipd.) in izbral kaj svežega, a dovolj atraktivnega za uvod. Imaš kakšno idejo? --IP 213 10:00, 9 november 2006 (CET)

To pa ni ravno lahko vprašanje :-). A ciljaš na kako simboliko, na zemljepisne znamenitosti ali na etnografske značilnosti? --Jalen 10:28, 9 november 2006 (CET)

Zaenkrat ciljam zelo na široko :-) Nekaj zgodovinskega, kar bi imelo vseslovenski pomen. Mogoče za začetek Kozlerjev zemljevid slovenskih dežel (če ga imamo)? --IP 213 11:09, 9 november 2006 (CET)

Ja, Kozlerjev zemljevid se mi zdi dobra ideja, ker ima res vseslovenski pomen. --Jalen 11:37, 9 november 2006 (CET)

Kaj pa dviganje zastave ob razglasitvi neodvisnosti 1991? --Tone 12:04, 9 november 2006 (CET)

Mogoče tudi. Lahko se odločimo za eno varianto, drugo pa (v manjši velikosti) vključimo v članek pri ustreznem obdobju. --Jalen 12:10, 9 november 2006 (CET)

Več(ih)[uredi kodo]

"Več" se praviloma ne sklanja, ker ni pridevnik, temveč prislov.

Hm, jaz sem dobil drugačno (nasprotno) mnenje! In kdaj je praviloma? --Andrejj 09:40, 15 januar 2007 (CET)

Praviloma se prislovi ne sklanjajo. --Jalen 09:43, 15 januar 2007 (CET)

Hm, več je prislov, torej ... --Andrejj 09:45, 15 januar 2007 (CET)

Tako je. Veliko, več, največ so oblike. --Jalen 09:52, 15 januar 2007 (CET)

Narobe sprašujem: kdaj pa se kljub temu lahko sklanjajo? --Andrejj 09:58, 15 januar 2007 (CET)

Prislovi so nepregibna besedna vrsta, zato se ne sklanjajo :-) --Jalen 10:08, 15 januar 2007 (CET)

Kadar mi nekdo reče (glej zgoraj), da se prislovi praviloma ne sklanjajo, sklepam da obstajajo primeri, ko pa vendar se!? --Andrejj 10:13, 15 januar 2007 (CET)

Prosim umiri malo ton. Ne, prislovi se ne sklanjajo, ker so nepregibna vrsta (za razliko od pridevnikov, ki se ujemajo v spolu, sklonu in številu).
Oblika večih je seveda pogosta v pogovornem jeziku, slovnično pa ni pravilna in jo lektorji vedno popravljajo. --Jalen 10:24, 15 januar 2007 (CET)

Glej, ton je - po mojem mnenju - povsem umirjen (po čem sklepaš da ni?); skušam se le česa naučiti. Hvala za povedano!--Andrejj 10:30, 15 januar 2007 (CET)

Potem pa oprosti. :-) --Jalen 10:35, 15 januar 2007 (CET)

Koga bi morali povabiti oziroma česa ni[uredi kodo]

Nikalni glagol ne spada k vprašalnici sklona, to je samo nas nejezikoslovce, da vemo za kaj se gre. --Andrejj 22:25, 29 januar 2007 (CET)

Po paradigmi je vprašalnica za rodilnik koga ali česa?. Rodilnik se drugače veže tudi z nekaterimi predlogi, npr. iz/od/brez/do koga ali česa?.--Jalen 07:16, 30 januar 2007 (CET)

Oskrbništvo[uredi kodo]

Mislim, da si zrel za oskrbnika, si za? --Andrejj 22:22, 29 januar 2007 (CET)

Mislim, da bom lahko ostal koristen tudi kot navaden uporabnik. Pomagam pač pri tistih stvareh, na katere se malo več spoznam. --Jalen 10:03, 30 januar 2007 (CET)

Administracija te pri tem ne bo ovirala, lahko boš kakšno stvar sam pobrisal pa to. --Andrejj 11:27, 30 januar 2007 (CET)

ISO 639-2[uredi kodo]

Zdravo, Jalen! Morda poznaš kak zanesljiv objavljen vir, kjer bi bili navedeni prevodi imen jezikov po standardu ISO 639-2. Sam se že nekaj časa trudim prevesti ta standard (glej Seznam kod ISO 639-2), pa sem prišel do nekaterih bistveno drugačnih prevodov, kot so na strani seznam jezikov. --Eleassar pogovor 14:06, 31 januar 2007 (CET)

Žal ne vem, če dejansko obstaja kak uradni prevod standarda. Morda ti bo kaj v pomoč tale stran Primoža Peterlina [11].
Pri številnih malo znanih jezikih z majhnim številom govorcev je problem že, kako izplejati slovensko ime iz izvirnega imena. Nekaj imen v temle seznamu kod je problematičnih. Bom ga temeljiteje pogledal enkrat, ko bom imel malo več časa, morda konec tedna. LP, --Jalen 14:49, 31 januar 2007 (CET)
Ja, ta seznam Primoža Peterlina sem našel, vendar se mi zdi na več mestih napačen. Potreboval bi kaj bolj zanesljivega. Hvala vseeno. --Eleassar pogovor 15:35, 31 januar 2007 (CET)
Nisem prepričan, če kaj zanesljivega sploh obstaja. Pri manj znanih jezikih se pisci včasih znajdejo po svoje.
V sodobnem času je pogosta tendenca, da se tako za poimenovanja narodov kot njihovih jezikov prevzema njihova izvirna samopoimenovanja, vendar je v slovenščini problem, ker moraš iz tega narediti izpeljanke. Primer so npr. ugrofinski Laponci, za katere se je že povsod uveljavilo njihovo lastno ime Sami. V angleščini se jezik imenuje the Sami language, vendar ne vem, ali je v slovenščini bolj pravilno samijski jezik ali samski jezik.
Bom si pogledal seznam in ga popravil po najboljših močeh. --Jalen 19:09, 31 januar 2007 (CET)
Se strinjam z Jalnom, glede zanesljivosti. Eleassar PMM včasih želi in pričakuje preveč (menim, da zaradi tega včasih preveč posplošuje, oziroma zna najti argumente sebi v prid, saj me je na več mestih pohodil (problemi s taksonomkami, raba pridevnika Slovenian na angleških straneh)) - MMG, letos moram, Eleassar, opraviti izpit iz angleščine, in se 'učimo' še vedno Slovene. Primožev seznam je prišel tudi v tukajšnji seznam, sem pa opazil da je Jalen kar nekaj poimenovanj spremenil. Sem mislil da sem članek o čukotščini kar dobro napisal ... --xJaM 18:14, 5 april 2007 (CEST)

Saj si ga vsebinsko dobro napisal, le slog in poimenovanja jezikov sem popravil. MMG, paleosibirska ali paleoazijska skupina (imeni sta sinonimni) je krovno poimenovanje, ki vključuje štiri nesorodne jezikovne skupine: ketski, nivški in jukagirski jezik ter čukotsko-kamčatske jezike. Eskimsko-aleutska skupina se običajno šteje spet za samostojno skupino in ne kot del paleoazijske, čeprav je tipološko podobna čukotsko-kamčatskim jezikom. --Jalen 18:26, 5 april 2007 (CEST)

Seveda, razdelitve tistih jezikovnih skupin nikakor ne poznam (zadosti), zato pa takšne pomanjkljivosti. Meni se zdi ena zelo lepa posebnost slovenščine, da lahko sestavlja imena jezikov na dva načina kot na primeru slovenski jezik in (še lepše) slovenščina, čeprav se mi zdi, da slovenski jezik zveni še bolj uradno. Pa tudi močna posebnost našega jezika, se mi zdi - če se pogleda kakšen daljši, recimo, angleški seznam, ni tako zelo težko (sicer na pamet) 'skovati' slovenska imena s pripojitvijo na -ščina. Tako na hitro gledano, ima slovaščina podobno značilnost: slovinčina, ruština, ukrajinčina, srbčina, chorvátčina, čeština, maďarčina, angličtina, nemčina, francúzština, poľština, japončina, švédčina. Ali ima še kakšen jezik takšne posebnosti? Verjetno nerodno vprašanje, pa vseeno. Samijščina in samščina zvenita oba v redu. --xJaM 21:07, 5 april 2007 (CEST)

Ruska lastna imena[uredi kodo]

preneseno na Pogovor o Wikipediji:Zapisovanje ruskih imen. --xJaM 22:35, 5 april 2007 (CEST)
Živijo Jalen. Naredil sem, kot sem obljubil, stran o zapisu ruskih osebnih imen. Glede Balakirjeva in Kozirjeva et al imaš zelo verjetno prav - vsaj glede na to kar je zapisano v SP in drugače. Popraviti bo treba npr. vsaj Jakovleva (čeprav se je, kot zgleda, uveljavila druga raba). Obstaja še nekaj primerov, ki so diskutabilni - nekaj sem jih naznačil z zeleno barvo, jih pa bom razdvojil posebej na pogovorni strani. Izstopa npr. Šnireljman - ali ga pišemo z j ali ne. Vsaj glede na pravopisno pravilo, da mehki znak ь (na koncu!) za l pišemo z j - kot pri Gogolj, drugače pa ga ne pišemo. Moram pa tudi pregledati kako se uveljavlja zapis v kakšnem viru, ker mislim, da sem članek pisal bolj na pamet in tedaj nisem imel virov pri sebi. Toliko da povem. Prosim tudi, da članek ob priliki pregledaš in opozoriš na napake. Manjka še kaj o lastnostih značilnosti glede na razvoj slovanskih jezikov, o katerem si ti nekaj že povedal. Pa tudi pridevniška raba, itd. Ko bo še malo bolj razdelano, pa lahko članek morda pošljem še kakšnemu rusistu v pregled. --xJaM 11:11, 8 april 2007 (CEST)
V redu, bom enkrat podrobneje pogledal, ko bom imel čas. Strinjam pa se, da bi članek na koncu poslali v pregled kakemu rusistu, saj bi tako imel večjo težo. LP --Jalen 11:50, 8 april 2007 (CEST)
Hvala ti lepa za popravke in dopolnila k članku. Človek je res vesel, če vidi, da se lahko strinja z vsemi spremembami. Timoteje verjetno ni treba označiti. »Й s krajšavo« sem prepisal, verjetno pa tukaj moti. Dodal sem še lep zgled: Altšuller - ga ne pišemo z 'ь' in ohranimo oba 'l' - sicer malo hecno zgleda (š + 2× l), samo kaj ... --xJaM 02:55, 11 april 2007 (CEST)

Malenkost. Kaj pa pravzaprav pomeni Й s krajšavo? Nekako nisem razumel. --Jalen 10:20, 11 april 2007 (CEST)

'Й' za Ruse menda ni toliko črka 'j' kot za nas, temveč bolj 'i' in je pravzaprav nimajo. Й s krajšavo je verjetno prevod ruskega poimenovanja črke - И краткое (Short I). Mogoče potem razumljivejše tudi kratki I. Kot piše na en:, imajo črko bolgarščina (И кратко), ukrajinščina (Йот ali Ий) in beloruščina, ki pa nima 'mehkega' И, in ga v celoti nadomešča z 'ukrajinskim' I. Srbi in Makedonci pišejo 'Ј'. --xJaM 14:01, 11 april 2007 (CEST)

Zanimivo, tega nisem vedel. Hvala za razlago. LP --Jalen 14:12, 11 april 2007 (CEST)

Jo bom dodal na projektno stran. --xJaM 18:02, 11 april 2007 (CEST)

Mil(j)[uredi kodo]

Glede na zgled Гоголь (Gogolj) bi morali zapisovati tudi Миль z j - Milj. Vojaško izrazoslovje uporablja pri imenih helikopterjev večinoma kar Mil - Mil Mi-8, Mil Mi-14, Mil Mi-26, ... Glede na pravopisna navodila bi moralo biti »Milj Mi-8«, itd. --xJaM 13:45, 24 april 2007 (CEST)

Se strinjam. Ugibam, če ni morda razlog za različico *Mil v tem, da je vojaško izrazoslovje to povzemalo po zahodnoevropskih (zlasti angleških) virih. Res pa je, da ko se enkrat neka različica uveljavi, četudi ne najbolj pravilna, je težko spreminjati uveljavljeno izrazoslovje. --Jalen 13:53, 24 april 2007 (CEST)
To res kaže na to da so povzemali po zahodnoevropskih virih. Pa tudi če bi povzemali npr. po nemških, bi bilo enako, saj kot zgleda natančni nemško pisoči v znanstvenem prečrkovanju pišejo tudi Mil. Zgleda tudi da se pač ni nihče potrudil in preveril izvirno poimenovanje. Članek o Milju bom zaenkrat napisal tako, helikopterje pa bom pustil pri miru z razliko od letal Jakovljeva. Bolgari, Čehi in Poljaki npr. pišejo Гогол, Gogol, Gogol, Slovaki pa Gogoľ. Zanimiv je tudi (verjetno počeščeni) patronim Vasilijevič. --xJaM 14:33, 24 april 2007 (CEST)

Vsak jezik zapisuje tuja imena iz drugačnih pisav v skladu s svojimi zmožnostmi. Zadnji primer, ki ga omenjaš (Gogolj), pa ima PMM razloge tudi v glasovnih razmerjih med posameznimi slovanskimi jeziki. Psl. *korljъ je npr. slovensko kralj, rusko korolь, bolgarsko kral(ъt), češko král, poljsko król in slovaško kral'. Po enakem principu. LP, --Jalen 19:57, 24 april 2007 (CEST)

Kelti[uredi kodo]

Pri Keltih si odstranil ogromno besedila. Je bilo copyvio, ali je bilo pač vse narobe zapisano? Ziga 13:01, 29 marec 2007 (CEST)

Meni se je zdelo sumljivo podobno copyvio, zato sem iz previdnosti obnovil prejšnjo različico. Preberi sam. Uporabnico, ki je nazadnje dodajala veliko besedila [12], sem vprašal, ali gre za njeno delo, ali je vzeto iz kakšnega vira, vendar ni odgovorila. --Jalen 13:09, 29 marec 2007 (CEST)

Hja, res je težko reči. Na prvi pogled izgleda kot kak osnovnošolski referat, saj je za direktno kopijo nekega prečiščenega besedila vseeno preveč slovničnih napak (pomanjkanje vezajev), pa tudi govor v 1. osebi ednine bolj spominja na kako predavanje. Tovrstni referati so res povečini povzeti po neki uradni literaturi, vprašanje pa je, do kakšne mere so direktno prepisani. Sama vsebina ne izgleda zavajajoča.

Vendar, če uporabnica ne komunicira s tabo, je težko vedeti kako in kaj (razen, da ni s spleta, ker Google ne najde). Ne vemo torej, ali smo ji naredili krivico ali ne. Morda bi bilo v primerih takšnih urejanj vseeno dobro ohraniti okleščeno faktografsko verzijo dodane vsebine (ki potencialno na nič več ne spominja). lp., Ziga 14:12, 29 marec 2007 (CEST)

Če uporabnik ne odgovori, je seveda težko vedeti, zato sem v tem primeru ravnal po vesti. Takrat sem takoj preveril na Google in nisem našel dotičnega besedila, zato sem uporabnico tudi vprašal. Ne trdim, da je besedilo zavajajoče ali direktno prepisano (MMG, nekateri stavki se zdijo kot opisi k slikam, npr. tale: Keltski poglavar pod hrastom, ki je bil za Kelte sveto drevo), vendar pa glede na vsebino in obsežnost ne dvomim, da mora temeljiti na nekih strokovnih virih in že iz spoštovanja do avtorjev slednjih bi ti morali biti citirani.
Na angleški wikipediji, kjer tudi pogosto sodelujem, so glede virov precej natančni.
Morda bi morali sprejeti kak širši konsenz, kako ravnati s takimi urejanji.--Jalen 14:32, 29 marec 2007 (CEST)

Tako je, glede tega bi morali imeti kako bolj dorečeno smernico, ne da si belimo lase zaradi virov in avtorstva. Po drugi strani pa je škoda (morebitno neproblematične) vsebine, ki jo sedaj urejamo v skladu s sedmim čutom. Ziga 14:40, 29 marec 2007 (CEST)

Purizem pri ledinskih imenih[uredi kodo]

Sem glavni vnašalec ledinskih imen in mi ni vseeno kaj se izbriše, zlasti takrat ko izbris ne zdrži nobenega logičnega razloga. To se je zgodilo pri zadnjem izbrisu ledinskih imen Škrilje in Škaf. Oboje je zelo staro ledinsko ime, prvo je tudi za naselje na obronkih Krima, drugo je poznano pri alpinistih kot značilna kraška oblika v gorah. Obstaja še ena taka oblika in znano ime na Koroškem, kjer se kraj po obliki imenuje Kotlje. Kadar gledaš samo slovenske slovarje boš ugotovil da v njih za mnoge naravne pojave, fenomene ali stvari sploh ni poimenovanj, se pa ohranjajo poimenovanja v ljudskem govoru in izgovoru. Sploh pa pri ledinskih imenih je Slovenska akademija čisto pogorela saj ne premore niti enega dobrega slovarja še manjmonografijo. Premorejo pa veliko prevajalcev iz francoščine, nemščine, italjanščine, madžarščine, retoromanščine, latinščine, kitajščine-itd., samo da jim ni treba napisati logično napisano ime iz naše lepe slovenščine. Upam da se boš vsaj ti spametoval četudi nisi akademik. Lep pozdrav!--struc 15:10, 16 april 2007 (CEST)

Pozdravljen,
pri mojih urejanjih člankov o ledinskih in totemskih imenih, ki si jih ti napačno razlagaš kot purizem, gre predvsem za pomisleke o točnosti sklepanj s stališča etimologije in besedotvorne podstave.
V obeh člankih sem zasledil več primerov, kjer je šlo za napačne povezave, bodisi da priimki niso bili etimološko sorodni z ledinskim ali živalskim/rastlinskim poimenovanjem, pod katerega so bili uvrščeni, ali po besedotvorni osnovi PMM niso ustrezali kriteriju, da jih lahko označimo kot ledinska/totemska imena. Izraze sem preverjal v Snojevem in Bezlajevem slovarju.
Kot vidim iz tvojih prispevkov, se zanimaš za imenoslovje in etimologijo. Sam seveda nisem akademik, sem slovenist in se mdr. malo spoznam tudi na metodologijo primerjalnega jezikoslovja. Rad bi ti omenil, da etimologija ni tako preprosta veda, kajti jezikoslovnega laika lahko zavede zunanja glasovna podobnost imen, ki pa ni zadostna podlaga za sklepanje o izvorni sorodnosti besed.
Če se posvetiva pojmu ledinskega imena: po definiciji iz SSKJ je to ime njiv, travnikov, gozdov; leksikon CZ zraven šteje tudi poti, vodnjake. Gre torej za imena, ki izhajajo iz zemljepisnih poimenovanj, ali kot pravi leksikon CZ, za mikrotoponime.
Škafar je s pripono -ar izpeljano iz škaf (slovenščina je besedo prevzela iz nemščine) in je prvotno pomenilo poklic oz. rokodelca, izdelovalca škafov (podobna primera sta Žagar in Kotlar), torej ne gre za ledinsko ime. Poimenovanje zemljepisnega pojava s škafom je pomensko vsekakor drugotno.
Glede primera Škriljar imam pomisleke že glede izvora, če ni morda hrvaško. Slovenščina ima skril, 'vrsta kamnine, ki se kolje v plošče', narečno tudi škril. Snoj nato navaja hrv. škrilja, škriljevac 'kamnita plošča, skrilavec'. Izvor je psl. *skridlъ 'kar je razcepljeno, počeno, odrezano', kar je posamostaljeni pretekli tvorni deležnik iz psl. skristi ~ skridǫ 'pokati, cepiti se, klati se' (Snoj 664). Po izvoru in pomenu bi težko rekel, da je ledinsko ime, lahko bi bilo eventuelno hišno ali rokodelsko ime.
Že prej sem te želel prositi, da navedeš kak vir za svoja članka, s pomočjo katerih bi bilo možno preveriti točnost podatkov, in tudi v prihodnje bi te prosil, če svoje navedbe predhodno preveriš v etimoloških slovarjih ali kaki sorodni jezikoslovni literaturi. Nekateri avtorji, ki se posvečaju konkretno izvoru priimkov, so npr. Pavle Merku, Franc Jakopin in Janez Keber. Lep pozdrav --Jalen 18:54, 16 april 2007 (CEST)
Pravkar sem si ponovno ogledal oba članka. Za nekatere primere imam še vedno pomisleke, ali ustrezajo kriteriju ledinskih in totemskih imen oz. ali dejansko izhajajo iz poimenovanj, pod katera so uvrščena. Članek o ledinskih imenih (v mislih imam predvsem skupino Ledinska imena 2) ima npr. veliko primerov, ki izhajajo iz poimenovanj dreves in rastlin, čeprav viri, ki sem jih preveril, navajajo, da so ledinska imena predvsem toponimne narave, tj. da izhajajo iz zemljepisnih danosti.
Še vedno menim, da članka nujno potrebujeta vire. Sam si npr. nikoli ne upal razlagati izvora besed, ne da bi jih preveril v etimoloških slovarjih in jezikoslovnih virih. Etimologija je taka veja jezikoslovja, kjer laično sklepanje ne zadošča, temveč se je potrebno opreti na strokovne vire. Upam, da razumeš, da ne želim omalovaževati tvojega dela, toda veliko primerov v obeh člankih je bilo vnešenih na podlagi napačnih sklepanj, zato sem jih moral popraviti, razloge pa sem navedel v povzetkih urejanj.
Morda bi se dalo oba članka predelati tako, da bi pojasnjevala izvor priimkov s širšega vidika (nekaj podobnega je na pogovorni strani članka Totemska imena predlagal tudi uporabnik Navportus), da bi bili lahko vključeni tudi taki primeri, ki so bili umaknjeni, ker niso ustrezali definiciji ledinskih ali totemskih imen (npr. poimenovanja poklicev). Če te še kaj zanima, me mirno vprašaj. --Jalen 21:47, 20 april 2007 (CEST)

Povojni poboji[uredi kodo]

NIČ ni pretirano, te številke so znane že od 1991. leta. Kmalu izide nova knjiga gospoda Iva Žajdele in bodo notri tudi stanovanjska grobišča. Z njimi sem začel jaz - prej se jih ni omenjalo. Resnice ne bo nihče zaustavil, nekateri živimo zanjo! 80.000 do 100.000 je še majhna številka. Pa saj o tem govorijo moji blogi na spletu. Ni treba, da Wkipedia. Partizani z ničemer niso podprli svojih virov, pa se še zdaj toliko "zgodovinarjev" sklicuje na njihove pravljice.(Alexbass 11:13, 1 maj 2007 (CEST))

Vedel sem, kaj boste naredili in ne čudim se. Povojni poboji in stanovanjska grobišča so zadeva, ki se preprosto ni zgodila in ne sodi nikamor. Take misli me še bolj podžigajo. Pet let sem že v tem, sicer je pa gospod Janez Črnej že zdavnaj vse dokumentiral. Imam dokumentacijo (ki je bila javno objavljena v revijah in knjigah), kjer so navedene priče (z imeni in priimki) dogodkov. Nobene laži nisem napisal in nobenega pretiravanja ni. OK, naj bo - nič se ni zgodilo. Hvala, ker ste mi vlili še več volje in energije za moje delo. Kaznujte me : kot v dobrih, starih partijskih časih. Izbrišem poboje še z angloameriške strani o Celju? S pripisom, da so to laži in da se to ni zgodilo? Da tako menijo slovenski administratorji? Toliko znam angleško.(Alexbass 11:34, 1 maj 2007 (CEST))

Spoštovani kolega,
na wikipediji se skušamo držati določenih pravil, ki zagotavljajo verodostojnost te enciklopedije. Vse navedene informacije morajo biti podprte s preverljivimi viri in to ne kakršnimi koli. Wikipedija lahko vsebuje le gradivo, ki ga je objavil priznan ali verodostojen vir, ne glede na mnenje posameznih urejevalcev o njegovi resničnosti. Če takih virov ni, lahko vsak uporabnik umakne dvomljivo vsebino. O tako občutljivi temi, kot so povojne usmrtitve, se preprosto ne more pisati na način, ki daje zgolj vtis želje po zbujanju pozornosti, temveč so potrebne zelo dobre reference, to pa so za wikipedijo lahko le kompetentni zgodovinarji z akademskimi referencami in ne pisalci internetnih blogov. --Jalen 21:03, 1 maj 2007 (CEST)

Al' prav se piše Medmurje ali Međimurje?[uredi kodo]

Morda dodaš še jezikoslovno mnenje o tem vprašanju v Pogovor:Međimurska županija. --IP 213 10:49, 30 maj 2007 (CEST)

Pozdrav in vabilo[uredi kodo]

Srečanje nas wikijev bo 30.8. na ljubljanskem gradu. Lahko se osebno spoznamo. Potrditev sprejemamo na strani Wikipedija:V živo. Lp--Pranavor 18:39, 4. avgust 2007 (CEST)

Venetščina[uredi kodo]

Če imaš čas in še nisi obupal nad WP, si poglej Pogovor:Venetščina. Morda dodaš še kakšno načelno pripombo lingvista. --IP 213 19:16, 5. avgust 2007 (CEST)

Norma[uredi kodo]

»Verjamem pa, da ljudje, ki niso slavisti in jezikoslovci, najbrž tega ne vedo in ga dojemajo kot črko zakona.«

Najbolje je seveda upoštevati obe normi, deskriptivno (raba) in preskriptivno. SSKJ podaja sliko deskriptivne norme, kot je obstajala v času nastajanja SSKJ. Mislim pa, da mora človek za ustrezno upoštevanje obeh norm dobro poznati slovenski jezik in tudi področje, ki ga lektorira; kar se je jasno pokazalo tudi v primeru izbire med poimenovanjema LSD in lizergid. V vsakem primeru pa gre pri tem za arbitrarno/pristransko presojanje, zato je najbolje, da se držimo predloga IP 213. --Eleassar pogovor 10:57, 4. oktober 2007 (CEST)

Arbitrarno presojanje v primeru jezikovne norme je npr. tole: [13]. Drugače se strinjam z zgoraj povedanim. Na medicino se gotovo bolje spozna nekdo, ki je sam iz te stroke, mislim pa, da nisi prav ravnal v primeru prestavitve gruzinščina > gruzijščina, zato nameravam to prestaviti nazaj. --Jalen 12:05, 4. oktober 2007 (CEST)

Prav, samo naj bo v skladu z zgoraj omenjenim predlogom. --Eleassar pogovor 12:18, 4. oktober 2007 (CEST)

Fundraiser 2007 - Translation of Sitenotice[uredi kodo]

Hi, the Fundraiser 2007 of the Wikimedia Foundation will last from 22 October to 22 December. Right now we are preparing the sitenotice. Could you please help by translating the two sentences in your language? If you cannot do this, could you please help me to contact a person who can help? You can find the text to be translated on meta. Thank you so much for your help! Best, --SabineCretella 21:12, 6. oktober 2007 (CEST)

Done. --Jalen 21:19, 6. oktober 2007 (CEST)

A ne bi bilo slovnično pravilneje "Česar ne veste o Wikipediji..."? --Yerpo 22:55, 6. oktober 2007 (CEST)

Popravljeno.--Jalen 23:28, 6. oktober 2007 (CEST)

Črni panter[uredi kodo]

Odstranila sem označbo, da je članek pristranski, ker v njem res ni nič pristranskega, sem pa tudi malo lepše oblikovala pravopisno članek. Če je moje postopanje napačno, vrni nazaj spremembe, mislim pa da ni potrebno. V tem primeru namreč članek nima veze s slovenskim nacionalizmom ter Karantanci, je dosledno oblikovan, mislim da bi bilo edino dobro dodati kako referenco, ki pa jo zaenkrat nimam na voljo. In še, oproščam se, vendar sem zbrisala tudi oznako, da članek ne vsebuje virov. To bi prosila da se povrne. Sicer pa dvomim slednje v članku - kremplji kot simbol čistosti? Zdi sem mi prej neverjetno, kot res. simbol čistosti je bela barva, svetlo modra ter od rož lilija, kar verjetno vemo vsi. Kremplji in za povrh še rdeči - so pa po mojem mnenju daleč od tega, mislim da sploh nimajo povezave z Biblijo. In kaj meniš ti na vse skupaj?--Amazone7 21:48, 6. oktober 2007 (CEST)

Diplomirala bom iz umetnostne zgodovine, tako da ne vem, koliko ve IP o sledečem, ker ne poznam njegovega profila. Meni je namreč ta mala teza o čistosti, ki naj bi jo celo po Bibliji simbolizirali panterjevi kremplji, malo čudna. Pri vsej ikonografiji namreč ki jo poznam, za kaj takega še nikoli ampak res nikoli nisem slišala in ima po mojem mnenju korenine v posvetni-profani ikonografiji.--Amazone7 00:10, 7. oktober 2007 (CEST)

IP je zgodovinar, jaz se kaj dosti na heraldiko ne spoznam. Sicer sem pa pravkar odkril, da je članek v resnici skopiran s spletne strani tu-je.si, tako da že sam vir zbuja sum o verodostojnosti vsebine. --Jalen 07:53, 7. oktober 2007 (CEST)

a tako torej.. No, nisem se šla policaja zato tega nisem odkrila, meni je bil sicer normalen na prvi videz le ta mali ikonografski podatek me je zmotil... Upam, da se bo našel kdo, ki bo o tem vedel kaj več?--Amazone7 15:16, 7. oktober 2007 (CEST)

Vprašanje[uredi kodo]

Zanima me, kako se nominira članek za izbrani članek. Pa hvala za morebiten odgovor.--Amazone7 16:59, 13. oktober 2007 (CEST)

Članek lahko vedno predlagaš za IČ. Za začetek bo najbolje, da si prebereš Wikipedija:Predlogi za izbrani članek in Wikipedija:Opredelitev izbranega članka in premisliš, ali članek, ki bi ga rada predlagala, ustreza kriterijem. Potem pa sledi postopku, ki je opisan tu, pod poglavjem Postopek za predlaganje. LP --Jalen 18:21, 13. oktober 2007 (CEST)

super, sem že opravila, in to vse po pravilih, zdaj pač čaka na vaše komentarje - je na glasovanju. --Amazone7 18:40, 13. oktober 2007 (CEST)

Misuri[uredi kodo]

Glede na to, da se veliko ukvarjaš z jezikom, bi te vprašal kako ti gledaš na ta »pišikaoštogovoriš« sistem, ki ga izvaja naš sodelavec v zadnjem času.--Rude 13:40, 18. oktober 2007 (CEST)

Oziralni zaimki-(ki), (kateri)[uredi kodo]

Prepričan sem, da imaš prav, in se ti zahvaljujem za popravek-lep pozdrav!-Štefanstruc 15:53, 23. oktober 2007 (CEST)

Slovnično število[uredi kodo]

Slovnično število naj bi govorilo o zadevi na splošno - ne le v slovenščini!? --Andrejj 22:00, 24. oktober 2007 (CEST)

Ne razumem tvojega komentarja. Tisti stavek o tvorjenju množine v angleščini bi sodil kvečjemu v članek o množini ali pa v članek o angleščini, PMM mnenju pa je bil napisan preveč poenostavljeno, saj tudi v angleščini stvari niso tako simple (glej [14]) --Jalen 22:19, 24. oktober 2007 (CEST)

SP in internet[uredi kodo]

Kot enega od Wikipedistov, ki se zanimajo za jezikoslovje, bi te prosil, da podaš svoje mnenje o pravopisnih težavah slovenščine, ki se pojavljajo na internetu. Bil bi ti hvaležen, če omeniš kakšen problem, ki bi ga bilo vredno dopisati v članek. Oboje lahko storiš kar na pogovorni strani omenjenega članka. Hvala že v naprej! --Domen 16:21, 27. december 2007 (CET)

Tu te še prosim za mnenje. Hvala. --Domen 10:53, 1. januar 2008 (CET)

Hvala[uredi kodo]

--IzTrsta 11:41, 15. januar 2008 (CET)

Prosim za pomoč[uredi kodo]

Pa še nekaj bi te vprašal. Kultura, ki se je razvila v železni dobi v srednji Italiji, je Vil(l)anovianska, vilanovanska (hrv.), vilanovska (čš)? Pravimo tem ljudem Vilanovijani, Vilanovijci ali kako? - Oprosti, da te nadlegujem, a manjkajo mi slovenski viri in nimam možnosti, da bi hodil po knjigarnah in knjižnicah. Hvala. --IzTrsta 10:50, 24. januar 2008 (CET)

Jaz sem zasledil villanovska kultura. Za pripadnike arheoloških kultur se običajno ne dela pridevnikov v stilu zemljepisnih ali etničnih imen (mdr. tudi zato ne, ker arheologija sama načeloma ne odloča o etnični pripadnosti nosilcev neke kulture), temveč se jih poimenuje kar pripadniki/nosilci villanovske kulture. V stavku se lahko ponavljanju eventuelno izogneš tako, da najprej omeniš villanovsko kulturo, nato pa rečeš njeni pripadniki/nosilci ipd. LP, Jalen 11:41, 25. januar 2008 (CET)

Hvala za podatek in predvsem za razlago. --IzTrsta 16:38, 25. januar 2008 (CET)

Hvala[uredi kodo]

za popravke. --IzTrsta 18:19, 11. februar 2008 (CET)

Ni kaj :-). Jalen 19:59, 11. februar 2008 (CET)

Hvala, ker si pregledal. Očitno mi je ušlo nekaj vejic in pik, ker sem hitel. lp., Ziga 14:19, 5. marec 2008 (CET)

Meritev/merjenje[uredi kodo]

Prosil bi te, če lahko podaš kakšno mnenje - predvsem o pogostejši rabi (in razlogih zanjo) pojmov meritev in/ali merjenje na pogovorni strani. pmsm gre za sopomensko rabo, katera pa je pogostejša, pa težko ocenim. In še, kako naj pišemo npr.: glavni članek: ta pa ta z malo ali z veliko? Enako velja za 'glej tudi' ipd. Eni pravijo, da z veliko, ker gre za naslove člankov, sam pa jih obravnavam preprosto kot gesla? --xJaM 15:56, 18. marec 2008 (CET)

Jaz bi Glavni članek: Ta pa ta pisal oboje z veliko, ker gre za naslove. Mislim, da je bila doslej tudi taka praksa. Tudi pod Glej tudi bi se držal tega. LP, Jalen 22:10, 18. marec 2008 (CET)

Pedido :)[uredi kodo]

Hola. Soy Szoltys de pl.wiki. Puedo pedirte de una cosa? Es que llevo 10 anos coleccionando recibos. Si, yo sé que esto es muy raro, pero me gusta. ;) Por eso quiero preguntarte si hay alguna posibilidad que me mandes algunos recibos de Eslovenia? Ya tengo unos de tu pais pero pocos. Y me gustaria tener más. ;) Si te acuerdes, dimelo por favor. :) Aaa y por supuesto te recogeré todos los cuestos postales. Saludos cordiales, Adam Szołtysek

Slovenščina = Slovenčina??= Slovaščina???[uredi kodo]

Opazil sem da je na španski strani pod pojmom Sloveščina- jezik zapis Slovaščine. Tako se kakšnih 400 miljonov Zemljanov napačno uči osnovnih pojmov o Slovenščini. Tam smo res povečani na število 5 miljonov, vendar je to le premajhna tolažba za nas. Pozivam vse, ki se na Španščino kaj bolje spoznate kot jaz, da se povežete z "admini" na španski "Wiki"- urejevalci, naj popravijo storjeno napako. Žal jaz špansko ne znam, me pa ta, verjetno-"kiks", zelo moti. Lep pozdrav! struc 10:39, 7. april 2008 (CEST)

Žal ne razumem, v čem naj bi bil problem. Sem pogledal na članka o slovenščini in slovaščini na španski wikipediji, vednar nisem opazil nobenih napak ali zamenjav. --Jalen 11:42, 7. april 2008 (CEST)
  • Ob 10:30 uri jebilo še narobe, zamenjani sta bili med seboj Slovaščina in Slovenščina, zdaj je pravilno, mislim da je bil vmešan nek "Bot", ki ni pravilno deloval. Lep pozdrav!- struc 18:07, 7. april 2008 (CEST)

Dinamo Kijev[uredi kodo]

Daj poglej ce je dobro poslovenjenom, ce ni prosim popravi --Yoda 13:14, 13. april 2008 (CEST)

Massive Block Log for Admin[uredi kodo]

"Diplomacy consists of combining honesty and politeness."

2. srečanje Wikipedistov (26. junij 2008)[uredi kodo]

Pozdravljen!

Lepo si vabljen na 2. srečanje Wikipedistov, ki bo po vsej verjetnosti v Grosupljem, v četrtek, 26. junija 2008. Prosim, da na Wikipedija:V živo/junij 2008 potrdiš/zavrneš svojo prisotnost glede na ponujene termine (lahko dodaš tudi novega). Če bo dovolj prijavljenih bom nadaljnja obvestila posredoval pod lipo. Koordinator Miha, 19:15, 3. junij 2008 (CEST)

Živjo[uredi kodo]

Lepo prosim da svoja dejanja vklučiš v pogovorne strani, saj si že trikrat vrnil isto stran ki ustreza samo tebi, in se podajaš v 3rr. Hvala ----Makedonij 18:54, 11. junij 2008 (CEST)

A si zadovoljen zdaj???----Makedonij 20:16, 11. junij 2008 (CEST)

No, me veseli, da je na koncu prevladal zdrav razum. Moj motiv je zgolj verodostojnost wikipedije kot enciklopedije. Še dobronamerna pripomba: na pogovornih straneh se skušaj izogibati rabi trojnih klicajev in vprašajev, ker dajejo vtis kričanja. LP, Jalen 20:23, 11. junij 2008 (CEST)

Ali se potemtakem strinjaš da umaknem predlogo o pristranskosti in netočnosti?----Makedonij 20:32, 11. junij 2008 (CEST)

Kot vidim, je sporna vsebina ostala, le prestavil si jo v novo poglavje, zato je članek kot tak še naprej sporen. --Jalen 21:25, 11. junij 2008 (CEST)

Ruski ženski priimki[uredi kodo]

Pozdravljen Jalen. Kaj meniš o ženski obliki priimka Tolstoj/Tolstoji? Izvirno rusko je Толстая, pri prečrkovanju mi običano opuščamo я, tako da pridelamo žensko obliko Tolstá. Res se malo čudno sliši, vendar je zgleda (ali pa prav gotovo) tako. --xJaM 11:29, 1. avgust 2008 (CEST)

PMM da. Če je rusko Tolstaja, je po naše Tolsta. Pa najbrž tudi ni Feodora, temveč Fjodora. --Jalen 13:45, 1. avgust 2008 (CEST)
Kolikor razumem članek, je ta oseba emigrirala in živela v Avstriji. Možno je, da je tam drugače pisala svoje ime. Žal pa nisem o njej našel ničesar ne na googlu, ne na ruski, angleški ali nemški wikipediji, da bi lahko karkoli z gotovostjo rekel. --Jalen 13:54, 1. avgust 2008 (CEST)
Saj, vprašanje se je nanašalo (tudi) na druge ženske priimke, ki sem jih povzel z ru: o rodbini Tolstojev. Ja, nekdo bi lahko tudi privlekel kakšne teorije, da, če je rusko Толстая, je po naše Tolstoj. Sklepam, da ima takšno mnenje Žiga, čeprav, ko je trdil da je edino pravilno Šostakovič Dmitrij, je prav da se pač upošteva ta posebnost ruskega jezika tudi drugače pri nas. No, saj se, le takšni primeri, so morda za nekoga izjeme. Raje pa tebe prej vprašam, preden grem karkoli prestavljat na veliko. --xJaM 14:27, 1. avgust 2008 (CEST)

Pomoč pri prevajanju[uredi kodo]

Pozdravljen, Jalen! Mogoče bi vedel, kako bi lahko v slovenščino prevedel tele pojme iz jezikoslovja: initial mutation, aspiration, lenition, elipsis, eclipsis, soft mutation, hard m., nasal m., aspirated (spirant) m., mixed mut. ... nanašajo se na keltske jezike, ker bi rad v članke o njih dodal malo bolj podrobne opise, kako jezik deluje. Hvala! Jz 19:17, 27. avgust 2008 (CEST)

Mutation je sprememba ali premena. Initial mutation = vzglasna premena, soft m. = mehka premena, hard m. = trda premena, nasal m. = nosna premena, mixed m. = mešana premena, aspirated (spirant) m. = aspirirana (priporniška) premena. Aspiration je aspiracija ali pridih, lenition je mehčanje, elipsis je lahko izpust ali odpad. Za izraz eclipsis še nisem slišal, lahko pomeni kaj v smislu izginotja, izginjenja. Lp, Jalen 22:14, 27. avgust 2008 (CEST)

Hvala! pa še tole: kaj pa SLENDERIZATION? Jz 19:40, 28. avgust 2008 (CEST)

Žal mi ta pojem doslej ni bil znan. Najbrž bo treba prevesti nekako opisno, npr. mehčanje končnega soglasnika ali mehčanje zadnjega zloga z dodajanjem prednjih vokalov (e,i), sodeč po tehle definicijah:
- For the feminine noun, the dative case introduces the first of several situations where a word must be slenderized, a process that changes the final syllable of a word and makes the vowel sound softer or closer to a slender vowel sound. [15]
- Palatalization/Slenderization
One speaks of "palatalization of the final consonant", or simply of "slenderization". Example: balach (boy) - balaich (boys), [x] - [ç]. Slenderization is marked orthographically by adding an < i> before the consonant. [16]
Jalen 20:22, 28. avgust 2008 (CEST)

OK hvala! Bom zdaj poskusil nekaj napisati pa bi prosil za pregled, če je v redu. Jz 18:21, 29. avgust 2008 (CEST)

A Ti DOGAJA[uredi kodo]

Odnehaj s temi forami,če lahko pomagaš pomagaj če ne pusti da stvar speljem do konca!--Makedonij 19:59, 3. september 2008 (CEST)

Pravijo da se pogovorna okna ne brišejo ampak shranjujejo!--Makedonij 20:07, 3. september 2008 (CEST)


Alenka (ime)[uredi kodo]

Točno tako, sem preveril, hvala za opozorilo, bom dodal še Magdalena. lp --Grejo 10:08, 7. oktober 2008 (CEST)

Povezava na Koroški plebiscit[uredi kodo]

Prosim, da ne odstranjujete zunanje povezave na Koroški plebiscit. Gre za resnice in točnosti, ki so podkrepljene z viri.

Osnovna stran o koroškem plebiscitu je preobširna, da bi jo prestavil sem. Pa tudi ni smiselno, da mi kdo, iz kdo ve kakih vročičnih nagibov popravla podatke, ki jih ni niti prebral, niti preučil. -Ta  nepodpisani komentar je dodal/-a Uporabnik:Lubek (pogovorprispevki).

Glej Pogovor:Koroški plebiscit

Prosim za pomoč[uredi kodo]

Lepo prosim, da ob priliki pregledaš in popraviš ta in ta članek. Prosim tudi, da dodaš (kjer manjka) sledeče: 1 - slovensko poimenovanje raznih jezikov, 2 - kategorije (ne bi rad kaj narobe napisal), 3 - iw (nisem našel nič specifičnega, povsod so le splošni članki o "manjšinah", ni govora o evropskih ali celo italijanskih jezikovnih manjšinah). Najlepša hvala. --IzTrsta 17:49, 18. oktober 2008 (CEST)

Preverba[uredi kodo]

Pozdrav! Če imaš kaj časa, bi te prosil, da pregledaš [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno%3ACategories&from=Rimskokatoli%C5%A1ki+nad%C5%A1kofje kategorije rimskokatoliških (nad)škofij) in ugotoviš, če sem zadel poimenovanje pri tujih krajih. LP, --Klemen »Kocjo« Kocjančič (Pog. - Talk) 21:25, 29. oktober 2008 (CET)

Upošteval sem tvojo kritiko[uredi kodo]

Popravil sem Zeleno, čeprav večina podatkov, ki jih navaja Žurnal drži. Osebno sem doživjal da je sok zelene najbolj pomagal pri tegobah mojega dedka, kateri je imel vodenico. Glede debelosti pa nisem več prepričan da deluje, ker danes zeliščne lekarne uporabljajo predvsem rastlino Yerba mate in njene izvlečke, raste pa v južni Ameriki. Rastlina mate ima namreč to lastnost da zmanjšuje apetit in žejo ter pospešuje izločanje vode. Lep pozdrav Štefan!struc 18:05, 8. november 2008 (CET)

Ibol(y)ka[uredi kodo]

Sem šel preverit na Mažarsko wikipedijo. Tam res nastopa stran z geslom Ibol(y)ka, vendar ne znam madžarsko, povezave še na kakšno drugo državo pa ni, tako da ne vem o čem pišejo. --Grejo 15:04, 14. november 2008 (CET)

Morda bi bilo najbolje, da se obrneš na Uporabnik:Lanfra ali uporabnika, ki se podpisuje nekaj podobnega kot Doncsecz. --Janez Novak 16:09, 14. november 2008 (CET)

Popravki[uredi kodo]

Hvala ti za popravke imen nekaterih jezikov iz ruskih republik. Imena jezikov: »kabardino-čerkeščina (kabardinščina/čerkeščina)«, »karačaj-balkarščina« (balkarščina) sem povzel po ruskih člankih, res pa je, da ne vem kaj dosti o teh jezikih. --xJaM 15:24, 1. december 2008 (CET)

Taka imena so po svoje problematična, ker gre dejansko za krovne termine. Karačajščina in balkarščina sta v bistvu dve različici enega in istega jezika, kljub temu pa gre za dva naroda, ki imata vsak svoje ime: eni so Karačajci, drugi pa Balkarci. Pri kavkaških jezikih je zadeva še malo bolj zapletena, ker imaš tri narode, ki govorijo zelo sorodne jezike: Kabardince, Čerkeze in Adigejce. Kot sem malo pogledal po drugih wikipedijah, vidim da terminologija ni čisto enaka. Ruščina res uporablja izraz kabardinsko-čerkeški jezik, angleščina pa ima Kabardian language in Adyghe language, za Circassian language pa piše, da je krovni termin za oba. Zaenkrat naj imena in povezave ostanejo tako kot so, če bomo kdaj imeli članke o teh jezikih, se bom poskusil bolj poglobiti v to temo. LP, Jalen 18:08, 1. december 2008 (CET)

Kako je s prečrkovanjem v latinico pisav neruskih jezikov, ki rabijo cirilico? Ali jih prečrkujemo po tujih prečrkovanjih ali kot je običajno za cirilične abecede s slovenskimi črkami. Mislim npr. na: Тыва Республика, Tyva Respublika, Республикæ Цæгат Ирыстон — Алани, Respublikæ Cægat Iriston - Alani, Башҡортоста́н Респу́бликаһы, Bašqortostan Respublikahy, Хальмг Таңһч, Halmg Tanhč, ГIалгIай Мохк, Ğalğaj Mohk (Moxk mi malo čudno zveni) ipd. Nekaj takšnih ciriličnih pisav je modificiranih in ima dodatne črke (æ, ҡ, ң, һ, ...) vendar je npr. 'ы', ustaljena, ki jo po navadi prečrkujemo v 'i'. Zanimivo, (angleško) prečrkovanje Baškortostana rabi 'š' in na drugi strani 'q' in 'y'. --xJaM 14:16, 2. december 2008 (CET)

Prečrkovanje, ki ga uporablja angl. wikipedija, pravzaprav ohranja fonetiko teh jezikov. Jaz sem zato, da se ohranjajo y in drugi posebni glasovi. To so vendarle neslovanski jeziki in ne zdi se mi nič narobe, če uporabljamo tako prečrkovanje zgolj enkrat ali dvakrat v članku, pri latinizaciji uradnega imena. LP, Jalen 14:39, 2. december 2008 (CET)
Ta način prečrkovanja verjetno ni preveč standarden, saj omenjeni znak 'š' verjetno ne predstavlja nekega tipičnega glasu - ali pa se (močno) motim. Ne, narobe ni, le morda smo navajeni prečrkovanj iz slovanskih jezikov. Sam sem sicer pristaš prečrkovanj glede na slovensko abecedo, ker je pmsm takšna za povrečnega bralca najbolj enostavna. O tem smo tako ali govorili že velikokrat (indijski jeziki, japonščina, kitajščina itd). --xJaM 15:12, 2. december 2008 (CET)

Tatarski jezik ima npr. neuradno standardno različico v latinščini, ki je prilagojena po turški latinici [17]. Tatari so že leta 2000 hoteli uvesti latinico, vendar je ruska duma nato sprejela zakon, ki določa, da je cirilica edina dovoljena pisava. Kljub temu se latinica še vedno veliko uporablja. Tatarska wikipedija je nasploh pisana v latinici. --Jalen 18:02, 2. december 2008 (CET)

Portali[uredi kodo]

Živjo,

na angleški wikipediji sem opazil, da imajo t.i. portale.Se mi zdi zelo fina stvar, pa me zanima, če se jo da naredit tudi na slovenski WP? Hvala Jz 13:06, 18. januar 2009 (CET)

Gotovo se da, žal pa jaz s tem nimam kakih posebnih izkušenj. Poskusi si pomagat s temle: [18], [19]; ali pa vprašaj Pod Lipo. LP, Jalen 18:41, 21. januar 2009 (CET)

Mikrojeziki[uredi kodo]

Ali se termin mikrojezik (микроязык) rabi, ali je to (le) posebnost ruskega jezikoslovja? Soroden (splošni) pojem je dialect continuum (диалектный континуум; kateri je ustrezen slovenski izraz?). --xJaM 14:10, 29. januar 2009 (CET)

Kolikor sem si ogledal članek na angleški wikipediji [20], vidim, da je izraz mikrojezik uvedel ruski jezikoslovec Duličenko. Se mi zdi, da je tam dokaj razumljivo razloženo, za kaj gre. Pojma nista sinonimna. Pri kontinuumu [21] gre bolj za več različic enega in istega jezika, ki imajo (tudi zaradi političnih in zgodovinskih razlogov) vsaka svoj standard. Tipičen primer jezikovnega kontinuuma so npr. hrvaščina, srbščina, bošnjaščina in po novem še črnogorščina. --Jalen 10:33, 30. januar 2009 (CET)
Ne, saj nisem mislil da sta sinonima. Vprašal sem le, če sta smiselna pojma za stvaritev člankov o njih. Če je tako kot praviš, bom poskusil tvoriti članka. Pomagal si bom tudi z ruskim člankom o mikrojezikih, kjer je, na uč, morda 'več' napisano (sicer je res vprašanje ali tudi bolje kot na en wp). Kolikor sem na hitro preletel je izraz mikrojezik bolj v navezi s slovanskimi jeziki, saj samostojnega članka o tem na ru wp ni. Se mi zdi zanimiva tema, še posebej zaradi naših narečij, prekmurščina, rezijanščina, ki lahko nekako spadajo v to kategorijo. Če prav razumem, gre dejansko v grobem za jezik, ki ima izpričano knjižno rabo. Ja, saj pravita oba članka,angleški in ruski, da se je izraz »književni mikrojeziki, literaturni ~« kasneje utrdil v slavistiki. --xJaM 13:57, 30. januar 2009 (CET)
Bistvo mikrojezika, kot sem ga jaz razumel, je v tem, da pomeni precejšnjo razvojno posebnost v primerjavi s standardno različico, kar je lahko pogojeno zaradi zgodovinske ali geografske izoliranosti. Rezijanščina in prekmurščina bi gotovo spadali v to kategorijo. --Jalen 13:58, 30. januar 2009 (CET)

Napačni decimalni in tisočiški simboli.[uredi kodo]

Pozdravljen.

V članku Tel Aviv si sodeč po oznaki, decimalne in tisočiške simbole označil za napačne. Pregledal sem podano povezavo do nekaterih pravopisnih urejanj in opazil, da pravil zoper tega ni. Kje bi jih torej našel? Sweden 13:53, 9. februar 2009 (CET)

Slovenska pravila so zelo jasna: uporabljamo decimalno vejico in tisočiško piko. V angleščini je to ravno obratno. --Jalen 13:56, 9. februar 2009 (CET)
Pred časom smo se nekako dogovorili da pri številih do 10.000 tisočiško piko ne pišemo - pri 1000 npr. ne, pri 10.000 in več pa. Vendar se tega ne rabi dosledno. Verjetno niso vsi videli dogovora. --xJaM 22:20, 11. marec 2009 (CET)

Kaj je izvirno raziskovanje?[uredi kodo]

Jalen ali je zdaj izvirno raziskovanje že seznam eksponatov nakita, ki jih razstavlja muzej SEM v Ljubljani ? Po mojem si ne zasluži tiste ikone v glavi članka. struc 13:36, 17. februar 2009 (CET)

O tem, kaj je izvirno raziskovanje, si lahko prebereš tu:[22]; predlagam pa, da prebereš tudi tile dve strani: [23] [24]. Celoten članek o nakitu je napisan v slogu osebnega razmišljanja oz. pripovedovanja, kar je možno sklepati iz dikcije pisanja, manjkajočih vejic in pa dejstva, da članek v bistvu ne pove nič konkretnega. Viri pa tako ali tako niso navedeni. Zame je to opravičjiv razlog, da se ga označi kot izvirno raziskovanje.
Predloga na vrhu članka služi kot opozorilo bralcem, da članek predstavlja trditve, ki niso nikjer preverjene in so lahko nezanesljive. Predlogi se lahko izogneš tako, da pri pisanju člankov uporabljaš vire in jih tudi navedeš. --Jalen 20:15, 17. februar 2009 (CET)

Bitka za Bastogne[uredi kodo]

Bi te prosil, če greš skozi in popraviš napake. Predvsem se mi zdi, da bodo glede sklanjanja mesta Bastogne. LP, --Klemen »Kocjo« Kocjančič (Pog. - Talk) 18:05, 5. marec 2009 (CET)

Kategorija:Hokejisti po klubu[uredi kodo]

Bi te prosil, če preveriš, če so naslovi ktgr ustrezni. LP, --Klemen »Kocjo« Kocjančič (Pog. - Talk) 08:33, 9. marec 2009 (CET)

Desni prilastek BiH[uredi kodo]

Bosanskohercegovski ali Bosansko-hercegovski? LP, --Klemen »Kocjo« Kocjančič (Pog. - Talk) 23:48, 10. marec 2009 (CET)

Slovenski pravopis ima bosensko-hercegovski. PMM je vezaj potreben; ponavadi se opušča takrat, kadar prvi del nima končnice -ski, npr. avstroazijski, ugrofinski, južnoameriški, novogvinejski itn. --Jalen 22:04, 11. marec 2009 (CET)

Bosensko z e-jem? lP, --Klemen »Kocjo« Kocjančič (Pog. - Talk) 22:07, 11. marec 2009 (CET)

Ja, tako piše v SP. Sprejemljivi sta obe različici: bosensko-hercegovski in bosansko-hercegovski. Katera je bolj pogosta, pa ne vem. --Jalen 22:13, 11. marec 2009 (CET)

Aha, hvala. Ker imamo večino ktgr bosanskohercegovski; a se potem doda le vezaj? LP, --Klemen »Kocjo« Kocjančič (Pog. - Talk) 22:17, 11. marec 2009 (CET)

Najbrž...--Jalen 21:58, 12. marec 2009 (CET)

Predlogi za izbrani članek[uredi kodo]

Kot enega bolj aktivnih Wikipedistov bi te prosil, da glasuješ glede vseh predlogov. Tudi eden bo dovolj za zdaj. LP, --Jambornik CCC 17:33, 7. junij 2009 (CEST)

Pisanje valut[uredi kodo]

Kako se najpravilneje zapiše valute? $, dolarjev, USD, US$ ali še kaj drugega? Dolarje sem navedel za primer, zanima me na splošno, ne samo za dolarje. Hvala, LP --Jambornik CCC 11:41, 13. julij 2009 (CEST)

V vezanem besedilu je običajno bolje izpisat celo besedo. Kratice se uporablja pri naštevanju ali pa v tabelah. --Jalen 13:41, 13. julij 2009 (CEST)

Še ena slovnična[uredi kodo]

Kako je s pisanjem angleškim oziroma tujih imen na splošno? Spominjam se iz šole, da je treba tujo besedo izgovoriti in potem dodati končnico, npr. Stanleyju, Stanleyjev pokal, itd., ker se Stanley izgovori stenli in je nujno dodati končnico -ju/-jev, itd.

Ampak, kako je z imeni, ki se končajo na -er in -e? Primera: Livingstone, Trace in Tropper, snooker. Torej, da sem bolj natančen - v tem vprašanju povzemam vse, kar me zares zanima - ali je prav Livingstonea ali Livingstona, snookra ali snookerja, Traceu ali Tracu? Hvala in lp, --Jambornik CCC 18:52, 12. avgust 2009 (CEST)

-er in -e naj bi se ohranila zaradi izvirne izgovorjave (to se pojavlja tudi pri francoskih imenih). Če namreč zapišemo *Livingstona/*Traca, predpostavljamo, da je v imenovalniku *Livingstone/*Trac. LP, Jalen 16:13, 14. avgust 2009 (CEST)
pmsm to ni najboljša ugotovitev jezikoslovcev. Za znana imena (npr. omenjeni Livingstone, Shakespeare) znamo ugibati, za mnogo drugih primerov pa bi težko predpostavili ali je priimek Shake ali Shak - kajti vedno je potem Shakov. Sam tukaj vedno pišem npr. Univerza v Cambridgeu; verjamem pa da je narobe. --xJaM 16:38, 14. avgust 2009 (CEST)

PIČ[uredi kodo]

Kot enega izmed trenutno bolj aktivnih WP, bi te prosil, če lahko dodaš predloge za IČ oz. glasuješ za predlagane. LP, --Klemen »Kocjo« Kocjančič (Pog. - Talk) 16:33, 16. september 2009 (CEST)

Bunjevaščina ali Bunjevščina[uredi kodo]

XJam je rekel, da ti tako misliš, da ime jezika je bunjevščina. Lahko, da res imaš, če bunjevački ljudi so Bunjevci. Banffy s-1-.JPG DončecTöj leko njaš znán. 12:57, 24. september 2009 (CEST)

Tako kot je pridevnik od Karlovca karlovški.--Jalen 13:31, 24. september 2009 (CEST)

Beli Hrvati[uredi kodo]

V članku sem napisal, kdo so bili Beli Hrvati, ampak nisem še iskal vira, zakaj so zoveli tako Hrvatov na Gradiščanskem. Banffy s-1-.JPG DončecTüj leko njaš znán. 14:03, 26. september 2009 (CEST)

Iliriščina[uredi kodo]

Zdravo! Sem vprašal mojo lektorico na univerzi, ona je Elizabeta Bernjak. Gospa Bernjak je rekla, da iliriščino lahko dostopimo, kot slovanski umetni jezik, ampak ker dve iliriščini sta bila, zato treba recimo tako pisate, da: iliriščina (umetni jezik). Prav tako z jugoslovanščino. Banffy s-1-.JPG DončecTüj leko njaš znán. 13:21, 18. oktober 2009 (CEST)

Janez Vajkard Valvazor[uredi kodo]

Ime Janez Vajkard Valvazor/Valvasor se izgovarja [jánes vájkart válvazor], ne [jánez vájkard válvazor]. Zakaj poslovenjeni obliki Janez pa Vajkard, Valvazor pa ne? -Ta  nepodpisani komentar je dodal/-a Uporabnik:213.229.214.216 (pogovorprispevki).

Hvala[uredi kodo]

Veselim se, da si očistil predlogo, ker je Andrejj vse članke ožigosal kot junca, ali kravo. ampak ni pogledal, ali je članek moj. Ker je Grejo napisal članek o Ferencu Ivanociju ampak tam sta tudi predlogi slog in prevesti, čeprav nima napaka. Kjer lahko prosimo administratorsko pomoč pritožil sem nad Andrejjom, ker saj to ni res kaj dela. Jaz nočem spremeniti slovenske wikipedije, ampak Andrejj objavi križarski pohod proti Prekmurju. Dončecpogovor 14:09, 13. april 2010 (CEST)


Igor Zabel[uredi kodo]

Hvala za opozorilo, članek sem dopolnil. l.p. --Grejo 07:57, 9. junij 2010 (CEST)

Karantanski knezi[uredi kodo]

Če boš imel kaj časa, te prosim, da na hitro pogledaš še strani o knezih Stojmirju in Pribini. Tisto o korenih njihovih imen sem navedel po (pre)starih virih. Če imaš kako sodobnejšo razlago (po možnosti z virom), bi bilo dobro, če jo dodaš. LP, -Bostjan46 22:30, 11. junij 2010 (CEST)

Sklanjanje[uredi kodo]

Prosim, da mi svetuješ, kako naj sklanjam Molize, ime italijanske dežele. Ponekod (recimo tu se sklanja kot množinski samostalnik, a je zgrešeno (kot sicer dober del članka), ker je v italijanskem originalu to ime samostalnik moškega spola, IL Molise. Če torej prevzamem, da gre v slovenščini za samostalnik srednjega spola, v kolikor se končuje na -e, bi bil rodilnik Moliza. Vendar mi po posluhu zveni veliko bolje Molizeja, samo da slovnica menda ne predvideva podaljšanja osnove s prepono -ej- pri srednjem spolu. Naj torej smatram, da gre za samostalnik moškega spola s končnico na samoglasnik (kot recimo kanu, kanuja)? Prosim za mnenje. --IzTrsta 11:43, 15. junij 2010 (CEST)

Moj kolega slavist se strinja s sklanjatvijo Molize-Molizeja po moškem spolu. Bom popravil pri ostalih člankih, da bo usklajeno. Po podobnem zgledu se sklanja tudi Belize-Belizeja. --Jalen 13:32, 15. junij 2010 (CEST)
Najlepša hvala. --IzTrsta 13:49, 15. junij 2010 (CEST)

Kajkavski in Šokaški jezik[uredi kodo]

Sem popravil v članku, kaj si rekel. Pri kajkavščini pa sem hotel vir iskati, da koliko govorvcev ima kajkavščina. V hrvaški wikipediji pišejo, da 31%, pribl. ⅓ Hrvatov govori kajkavsko, ampak ni bil tam posebni vir. Zdaj propiran na internetu iskati. Dončecpogovor 09:07, 31. julij 2010 (CEST)

IJA[uredi kodo]

Eno majhno vprašanje: ali je prav Imperialna japonska vojska ali Japonska imperialna vojska (ali pa je cesarjeva namesto imperialna)? Lp, --Archangel 19:12, 16. avgust 2010 (CEST)

Jaz bi načeloma rekel Japonska cesarska vojska (vsekakor "Japonska" na prvem mestu), vendar preveri še kje, ker se jaz na take izraze ne spoznam najbolj. --Jalen 12:56, 17. avgust 2010 (CEST)

Falklandska vojna[uredi kodo]

Članek, ki si ga označil kot slogovno ubogega, sem jaz glihkar slovnično in slogovno precej dodelal. Na trenutke je sicer res še okorno zastavljen, preveč je trpnika in ponavljanja določenih fraz, zato bi te prosil, če greš enkrat skozi in še malo dodelaš. Jaz sem kakšno uro brisal nepotrebne notranje povezave in popravljal napake, pomoje ga lahko v pol ure še do konca popiliš in bo spet vreden oznake "izbrani članek". :) hvala --Burek 12:52, 31. avgust 2010 (CEST)

Bom ga pogledal ob priliki, ko bom imel malo več časa. --Jalen 15:19, 31. avgust 2010 (CEST)

PIČ[uredi kodo]

Prosil bi te, da glasuješ za predloge za IČ. Nekaterim predlogom manjka le še po en glas. LP, --Klemen »Kocjo« Kocjančič (Pog. - Talk) 07:59, 1. september 2010 (CEST)

Pomoč pri poimenovanju[uredi kodo]

Ali lahko podaš mnenje na Pogovor:Državna univerza v Moskvi. Hvala vnaprej. --xJaM 19:43, 21. september 2010 (CEST)

A imaš čas, da bi pogledal pogovor? LP, --Klemen »Kocjo« Kocjančič (Pog. - Talk) 06:50, 29. september 2010 (CEST)
Predloga:Infopolje Jezik/Indic - daj prosim preveri prevod. LP, --Klemen »Kocjo« Kocjančič (Pog. - Talk) 20:13, 3. oktober 2010 (CEST)

Predloge[uredi kodo]

OK, zdaj so mi povedali, kako se spreminja zadeve v predlogah. Daj mi prosim povej vse predloge, v katerih je treba kaj zamenjati in kako naj zamenjam. LP, --Klemen »Kocjo« Kocjančič (Pog. - Talk) 15:03, 2. oktober 2010 (CEST)

Nisem imel v mislih predlog temveč infopolje Naselje v Sloveniji. V vrstici "|nadmorska=" je treba decimalno piko zamenjat z vejico. --Jalen 15:43, 2. oktober 2010 (CEST)

Par urejanj sem naredil polavtomatsko; da pa se folk spet ne bi pritoževal, pa bo druge uredil avtomatsko. Preglej urejanja, če so OK. LP, --Klemen »Kocjo« Kocjančič (Pog. - Talk) 18:49, 2. oktober 2010 (CEST)

Kar sem pogledal, zgleda v redu. LP, Jalen 18:59, 2. oktober 2010 (CEST)

Sparta vs Šparta[uredi kodo]

Kakšna misel k debati al' prav se piše Sparta ali Šparta? --IP 213 15:24, 20. oktober 2010 (CEST)

Pridevniška beseda[uredi kodo]

Pozdravljen, ponovno sem pri članku Pridevniška beseda napisal glasovne končnice namesto slovnične končnice. Pri pregibanju je namreč pri nekaterih pridevnikih končnica ničta oz. neglasovna. Tako jaz to razumem in tako je zapisano v SP. Lp, --Marko3 21:47, 14. november 2010 (CET)

Božič[uredi kodo]

Želim tebi tudi vesel Božič in srečno novo leto! Nekatere uporabnike sem pozdravil na facebooku. In hvala vse pomoči. Dončecpogovor 12:10, 24. december 2010 (CET)

Enako in vse dobro želim tudi tebi. LP, Jalen 11:07, 25. december 2010 (CET)

Nodar Kumaritašvili[uredi kodo]

Kaj si to nekaj popravljal moj članek? Tisto zimske in poletne (začetnica) mogoče že, ampak ostalo, kar si popravljal, se mi zdi zelo sumljivo. Recimo »Rossom Milneom« se mi sploh zdi skrajno nenaravno, sploh ker je slovnično pravilno (podoben primer) »s Sartrom« in ne »s Sartreom.« Potem pa imena tistih krajev, a to si odkod črpal? Ker Bakuriani sem jaz na Bakurjani popravil, ko sem videl tak zapis v članku na rtv-ju. Pa še Davit Kumaritašvili - kje si to našel? Ker google zapisa imena Davit sploh ne zazna, medtem ko ima David Kumaritašvili praktično nešteto zadetkov. Kaj si to res popravljal? Sicer pa srečnega in zdravega in lp --Jambornik Nja 23:22, 6. januar 2011 (CET)

Pozdravljen, zapis gruzinskih imen sem popravil glede na izgovor in prakso. Najprej, njegov rojstni kraj ni Borjomi temveč Bordžomi (ჯ je gruzinski mehki "dž", ki je tudi začetnica Stalinovega rojstnega priimka), Bakuriani se ne transkribira z "j" temveč z "i" (tudi ruščina piše "i" [25], prav tako angleščina [26]).
Glede imena očeta pa: gruzinska različica imena David je namreč Davit, torej s "t" in ne z "d": [27]. Vtipkaj v google "Davit Kumaritashvili". Napačno je bilo zapisano tudi ime predsednika države, ki je Miheil Saakašvili [28], tj. z "e" v imenu in dvema "a" v priimku.
Ne zanašaj se toliko na članke na internetu, ker ljudje lahko pišejo precej po svoje oziroma kopirajo tuj zapis, ki ni prilagojen na slovensko fonetiko. V zadnjem času se celo ruska imena v naših medijih zapisujejo precej "po angleško".
Olimpijske igre je smiselno pisati z veliko začetnico samo, kadar govoriš o točno določenih igrah, npr. Zimske olimpijske igre 2010. Kadar govoriš o pojmu na splošno, je smiselno pisati z malo. Tisto glede sklanjatve se pa strinjam, tisto mi je ušlo. LP, Jalen 09:26, 7. januar 2011 (CET)
No prav. Verjetno imaš res prav. Čeprav google še vedno ne najde nobenega zapisa "David Kumaritash/švili" ([29]). Hvala, lp -Jambornik Nja 08:44, 8. januar 2011 (CET)

Rusi[uredi kodo]

Če sem se zmotil, gotovo že prvič nisem opazil, kaj delam narobe. Zato bi te prosil, da samo prestavi članek na pravilno ime, drugo (in drugje) bom pa jaz popravil. LP, --Klemen »Kocjo« Kocjančič (Pog. - Talk) 07:23, 26. januar 2011 (CET)

Mnenje[uredi kodo]

Ali je prav "Naselja mestne občine XXX" ali "Naselja Mestne občine XXX"? PMM bi morali uporabljati drugo verzijo, saj MO naziv organizacije in se tako piše M z veliko. LP, --Klemen »Kocjo« Kocjančič (Pog. - Talk) 20:45, 10. februar 2011 (CET)

No, ne ravno organizacije temveč oblike lokalne samouprave. In seveda je treba pisati z veliko. LP, Jalen 09:14, 11. februar 2011 (CET)

Še nekaj glede občin. Trenutno imamo različne oblike uporabe stičnega/nestičnega vezaja v imenih občin. Kaj je prav? LP, --Klemen »Kocjo« Kocjančič (Pog. - Talk) 11:19, 13. februar 2011 (CET)

Uporablja se dolgi nestični pomišljaj. --Jalen 09:50, 14. februar 2011 (CET)

Kakšen je pravilen zapis krajšave desetletij? Ali 50. letih, 50-tih letih, 50-ih letih, 50tih letih, 50ih letih,...? LP, --Klemen »Kocjo« Kocjančič (Pog. - Talk) 20:00, 1. marec 2011 (CET)

V 50. letih, 50-ih letih ali s celo besedo: v petdesetih letih. V nobenem primeru pa -tih, ker je t že v številki. --Jalen 11:39, 2. marec 2011 (CET)

OK, hvala. Katera od prvih dveh okrajšav pa je priporočena, da se bi vse standardiziralo? LP, --Klemen »Kocjo« Kocjančič (Pog. - Talk) 11:46, 2. marec 2011 (CET)

In kako z notranjo povezavo? Morda "v petdesetih letih dvajsetega stoletja" ali "v petdesetih letih dvajsetega stoletja" ali celo brez povezave? HHvala. --IzTrsta 11:51, 2. marec 2011 (CET)

Načeloma je vseeno, katero krajšavo uporabiš. Po moje je sicer bolj praktična prva, ker ni komplikacij glede sklanjanja: 50. leta, v 50. letih, iz 50. let. Pri notranjih povezavah se prvi primer povezuje samo na letnico 1950. Ali je možno narediti kako povezavo na celo desetletje? --Jalen 12:58, 2. marec 2011 (CET)

Ja, glej 1950 (leto) ali 1950. (desetletje). LP, --Klemen »Kocjo« Kocjančič (Pog. - Talk) 13:16, 2. marec 2011 (CET)

Uroš[uredi kodo]

V Viru, ki sem ga navedel (Keber, Janez, Leksikon imen (COBISS) str. 469) piše, citiram: Ime Uroš je k nam prišlo s hrvaškega ali srbskega jezikovnega področja. Razlagajo ga iz starocerkvenoslovanske besede ur v pomenu »gospodar, gospod« in s sufiksom -oš.¹) Beseda ur je izpričana v zvezi velemožje, urove in jo imajo tudi Madžari, pri katerih pomeni »gospod«. Madžarska oblika urnam v pomenu »moj gospod« je po P. Skoku²) prišla v naziv Hercega Hrvoja Hrvatinića. Je torej sinonim za naziv veliki vojvoda, knez, hercog. Po imenu Uroš so nastali srbski priimki Urošević, krajevni imeni Uroševac na Kosovu in Uršova, kasneje Oršava, kar je bilo izpričano v 14. stol. Uroš je bilo ime več srbskih vladarjev, npr. srbskega kralja Štefana Uroša III. Dačanskega, očeta carja Dušana. Ustanovil je samostan Dečani. Umrl leta 1335 in je srbski svetnik in mučenec. V koledarju dajejo nekateri Uroša k Urhu (4. julija). Konec navedka.

Opombe:

¹) Glej P. Skok, Etimologijski rječnik III., str. 547-548! Nekoliko drukače razlaga ime Uroš P.Šimunović, in sicer iz madžarskega úr »gospodar, gospod« in slovanskega sufiksa -oš. Omenja še, da je na Hrvaškem Uroš izpričan že v 13. stol. kot Orosius in navaja Uroša kot dubrovniško osebno ime v funkciji priimka, njegov patroním (tj. poočétno imé) Urošević, ki se poredkoma sreča v slavonskih naseljih, ter priimek Roško (iz hipokoristika Urško) pri pravoslavnih v Bukovici. Pravi tudi, da je pri njih samostalnik ur dobil pomen »junak« (podrobneje glej P. Šimunović, Naša prezimena, str. 197!).

²) Navedeno delo, prav tam.

Nevedel sem vse kar sem imel glede Imena Uroš. Lep pozdrav --Grejo 18:26, 24. februar 2011 (CET)

Hvala za odgovor. Sem dopolnil članek. Mislim, da je zdaj precej bolj informativen. --Jalen 13:33, 25. februar 2011 (CET)

Prošnja za pregled[uredi kodo]

Če imaš kaj odveč časa, bi te prosil za pregled dveh člankov (tn, slovnica, slog,...): Helmut Lent in Michael Wittmann. HvN! LP, --Klemen »Kocjo« Kocjančič (Pog. - Talk) 19:19, 23. april 2011 (CEST)

Hindustanščina?[uredi kodo]

Lahko pomagaš pri tej jezikoslovni težavi? --IP 213 09:09, 9. september 2011 (CEST)

Cesárov/Cesárojev[uredi kodo]

Kateri zaimek je pravilen glede na Ernesto Cesàro - Cesárov ali Cesárojev. pmsm Cesárov. Če tako, je treba prestaviti vsaj »Cesárojeva enačba«. --xJaM 10:31, 27. september 2011 (CEST)

PMM je Cesarov. Cesarojev bi bil samo, če bi bil naglas na "o". --Jalen 11:44, 27. september 2011 (CEST)

Pri Gino Fano je naglas (verjetno) na »a«, in je potem tudi Fanov? --xJaM 10:10, 30. september 2011 (CEST)
Yap. --Jalen 11:38, 30. september 2011 (CEST)
Heh, Nusha je rabil 'Cesárojeva enačba', vendar prav Fanova ravnina. --xJaM 12:28, 30. september 2011 (CEST)

Hindujščina[uredi kodo]

Pozdravljen, Jalen! Vidim, da si popravil hindijski jezik - hindijščino v hinujščino, ki kot jezik ne obstaja. Medtem ko je HINDI oznaka za jezik, je HINDU zgolj oznaka za vero in iz tega nikakor ne moremo tvoriti imena jezika... Napaka je kar groba, kot bi mi npr. rekli pravoslavščina. Tudi Slovenski pravopis, ki je najvišja referenca za slovensko izrazoslovje, navaja jezik hindi kot hindijščino (híndijščina -e ž, pojm. (ı̑) |jezik|). Beseda hindujščina se v Sloveniji sicer zasledi, a je zmeraj napačno uporabljena... (npr. v angleško-slovenskem slovarju, za katerega je znano, da je poln napak) Bi lahko premislil o ponovni uvedbi hindijščine? FortunaB 10:52, 3. oktober 2011 (CEST)

V redu, naj bo. Sem preveril v Lugosov seznam Primoža Jakopina, ki uporablja izraz hindijščina, "hindujski" se res nanaša bolj na verstvo. --Jalen 11:42, 1. november 2011 (CET)

SloWiki10[uredi kodo]

Slowiki10-logo.svg

Živjo,

v imenu soorganizatorjev te vabim na srečanje wikipedistov in proslavo ob 10. obletnici slovenske Wikipedije, ki bo naslednji petek, 24. februarja popoldan v Ljubljani. Začeli bomo z delovnim sestankom v ljubljanski mestni hiši in zaključili s predstavitvijo za javnost v Kiberpipi. V soboto in nedeljo bomo gostom iz Fundacije Wikimedia razkazali par slovenskih znamenitosti. Pri vseh delih programa bi bila zelo dobrodošla tvoja aktivna udeležba; za začetek lahko izraziš svoj interes na dogodku posvečeni projektni strani, načrtovanje pa poteka na njeni pogovorni strani. Dobrodošli so tako aktivni udeleženci kot samo poslušalci/gledalci.

Koordinator srečanja — Yerpo Ha? 20:50, 17. februar 2012 (CET)

Hvala za vabilo. Srečanja se ne bom mogel udeležiti, ker trenutno ne živim v Sloveniji. Lepo se imejte. LP, Jalen 16:33, 22. februar 2012 (CET)

Budjoni - prošnja.[uredi kodo]

Ali lahko, prosim, pogledaš razdelek o problematiki transkripcije priimka Budjonega, če sem v redu odgovoril. Sicer lahko tudi odgovoriš na zadnje vprašanje, ker verjamem, da ga veš. Drugače bi to prestavil na pogovorno stran, kot sem tam zapisal, da je zbrano na enem mestu. Hvala ti v naprej. He, he, ne razumem čisto tudi tvojo spremembo pri Obelixu Ali gre za pogovorni jezik, ali kaj si mislil? --xJaM (pogovor) 09:56, 11. maj 2012 (CEST)

Fraza "so nori ti Rimljani" je dobro znana bralcem slovenskega prevoda Asterixa. — Yerpo Ha? 10:19, 11. maj 2012 (CEST)

Slovnica[uredi kodo]

Rad bi te vprašal nekaj pojasnil v zvezi s slovensko slovnico, ki jih potrebujem za privatni projekt (ne za wikipedijo). Zato bi morda bilo umestno, da se pogovoriva raje po mailu, pa bi te prosil, da začasno odpreš možnost "Pošlji uporabniku pismo", da te kontaktiram. Hvala. (Morebitna sporočila dodaj kar tu spodaj, ker svojih uporabniških strani že dalj časa ne odpiram.) IzTrsta

Živjo! V nastavitvah mojega uporabniškega računa je odkljukana možnost "Drugim uporabnikom omogoči pošiljanje e-pošte", tako da ne vidim problema. Poskusi ponovno. --Jalen (pogovor) 21:47, 24. julij 2012 (CEST)
Najlepša hvala. IzTrsta

Španščina[uredi kodo]

Jalen, lepo pozdravljen. Trudim se s člankom o Escriváju? in o Opus Dei. Zelo me mučijo španski priimki in svojilni pridevniki, in sicer:

  • kako se sklanja Escrivá?
1. Escrivá, 2. Ecrivája/Escrive, 3. Escriváju/Escriví, 4. Escrivája/Escrivó, 5. o Esrciváju/o Ecsrivi, 6. z Ecsrivájem/z Escrivo?
Nimam pojma, kaj je prav, če je sploh kaj prav.
Kako se glasi svojilni zaimek? Escrivájev/Escrivov?
  • Se Opus Dei sploh sklanja ali ohranja izvirni zapis?
  • Je ta poved zapisana pravilno: »25. junij 1944: Madridski škof je posvetil v duhovnike tri vernike Opus Dei: Álvara del Portilla, Joséja María Hernándeza de Garnica in Joséja Luisa Múzquiza?«
  • Kaj pa ta: »Janez Pavel II. podeli Echevarríi škofovsko posvečenje?«
  • Kako se sklanja Álvaro del Portillo in Javier Echevarría?

Najlepša hvala za pomoč. --IrEnA 18:22, 10. september 2012 (CEST)

Escrivá se zagotovo sklanja kot Escrivá/Escrivája zaradi naglasa na končnem á (ta priimek je najbrž katalonski). Pazi, da ga vedno zapišeš z akcentom nad a. Opus dei bi jaz pustil nesklanjano. Zadnji imeni bi sklanjal normalno kot Álvaro del Portillo/Álvara del Portilla in Javier Echevarría/Javierja Echevarríe. --Jalen (pogovor) 20:31, 10. september 2012 (CEST)
Jalen, hvala!--IrEnA 22:23, 10. september 2012 (CEST)
Komaj sedaj sem opazila, da je polno ime Josemaría Escrivá de Balaguer. Ne vem, kaj bi bila najboljša skrajšana raba v člankih: Escrivá ali de Balaguer. Prosim za pomoč.--IrEnA 20:41, 19. september 2012 (CEST)
To jaz težko presojam, a sodeč po interwikijih večina jezikov (tudi španščina) kot krajšo obliko uporablja ime Escrivá.--Jalen (pogovor) 21:40, 19. september 2012 (CEST)
Hvala.--IrEnA 21:43, 19. september 2012 (CEST)

Ljubljanski zvon[uredi kodo]

... brez izvirnega raziskovanja ;-) --Andrejj (pogovor) 10:47, 1. oktober 2012 (CEST)

Ah, pozabil sem citirat vir: Slovenska popevka 1972 [30]. Pa Strune so tudi bile zraven. Zraven je resda še nek amaterski video, kjer je kot izvajalka navedena Branka Kraner. Ne vem, ali je tisto napaka in ali gre za isti glas, ampak izvirna izvajalka je bila Ljupka Dimitrovska. --Jalen (pogovor) 14:22, 1. oktober 2012 (CEST)

Italska ljudstva[uredi kodo]

Pozdravljen. Trenutno malo dopolnjujem članke o starorimski civilizaciji in sem v dvomu o pravilnem poimenovanju nekaterih italskih ljudstev. Na primer Volsci ali Volsi ali Volski? Faliskijci ali Faliski? Sploh si nisem na jasnem, če se ta imena končujejo praviloma na –i ali na –ci, recimo Sabini ali Sabinci? Morda mi lahko malo pomagaš? Hvala. --Radek (pogovor) 10:18, 13. oktober 2012 (CEST)

V spominu imam izraz Oski, tako da bi po tej analogiji rekel Volski in Faliski (zagotovo pa ne -c-), res pa je, da se jezika imenujeta oskijski in faliskijski. Enako bi po analogiji z Latinci rekel Sabinci. Če imaš na voljo kake vire oz. zogodovinsko literaturo, preveri še tja. Lp, Jalen (pogovor) 12:33, 14. oktober 2012 (CEST)
Ko imaš čas, prosim malo popravi ta članek. Nisem namreč našel nobenega slovenskega vira. Tudi z naslovom nisem preveč zadovoljen. Hvala. --Radek (pogovor) 19:22, 16. oktober 2012 (CEST)
Sem pogledal in popravil nekatere faktografske podatke ter slog, kjer je bilo malo preveč "poetičen". Med neitalskimi ide. ljudstvi bi bilo treba omeniti še Mesape v Apuliji. Naslov pa je PMM čisto v redu. --Jalen (pogovor) 20:39, 16. oktober 2012 (CEST)
Najlepša hvala, bom dodal Mesape. --Radek (pogovor) 10:13, 17. oktober 2012 (CEST)

Judejsko-rimske vojne[uredi kodo]

Prosim te za nasvet, ali naj Jewish-Roman wars/Jews prevajam kot judejsko-rimske vojne/Judejci ali judovsko-rimske vojne/Judje? Hvala! Octopus (pogovor) 20:18, 24. oktober 2012 (CEST)

Mislim, da je tu treba reči Judje oz. judovsko-rimske vojne. Judeja je v angleščini Judea, njeni prebivalci pa Judeans, ta pojem pa se, kolikor razumem, nanaša na prebivalce rimske province, medtem ko pojem Judje označuje ves narod. --Jalen (pogovor) 21:45, 24. oktober 2012 (CEST)

Peter Prevc[uredi kodo]

Jalen, lepo prosim, če lahko odgovoriš na to dilemo.--IrEnA 14:53, 5. januar 2013 (CET)

Hvala.--IrEnA 23:45, 5. januar 2013 (CET)

Wikipedija gre med ljudi[uredi kodo]

Pozdravljen. Kot si mogoče videl, smo na slovenski Wikipediji pridobili možnost koriščenja sredstev za katerega izmed naših projektov. Izglasovan je bil moj predlog, ki pa ga težko udejanim sam. Po statistiki vidim, da si eden izmed najbolj navdušenih urejevalcev. Verjamem, da si želiš, da bi nas bilo še več - in prav temu je namenjen projekt. Z njim bi pristopili k možnim urejevalcem, ki potrebujejo osebni pristop, in jih v treh srečanjih v bližnji knjižnici ali drugem mestu naučimo osnov urejanja Wikipedije. S sredstvi bomo lahko krili tvoje materialne stroške (kilometrino ipd.). Če bi v naslednjih nekaj mesecih torej imel okoli 15 ur časa, te prosim, da se mi oglasiš - upam, da se kmalu srečamo in pogovorimo, kako izvesti projekt "Wikipedija gre med ljudi" :) lp --ModriDirkac (pogovor) 17:20, 9. februar 2013 (CET)

Inštitut Karolinska[uredi kodo]

Lahko prosim pomagaš razrešiti jezikoslovno zagato na Pogovor:Inštitut Karolinska? Hvala, — Yerpo Ha? 18:48, 13. april 2013 (CEST)

Scecinski tramvaj[uredi kodo]

Hello. I used my own system of transcription from Polish to Slovenian: ń - nj, cz - č, w - v, ż - ž, rz - ž, ó - u, because I don't know if exists any system of transliteration or transcription polish alphabet to slovenian. In polish language there is no transcription or transliteration from Slovenian, we write for example slovenian names of hills or cities originally, with your leters, we don't change them to polish letters.

Szczecinolog (pogovor) 16:38, 16. julij 2013 (CEST)

OK, but I'm not sure whether this is the right way. Usually, Polish names are kept in their original spelling, except some of the most common ones like Varšava, Krakov, Poznanj, or slightly simplified (for example: Walensa, Wojtyla). Your system has some glitches: e.g. you write Ščečin, but the adjective becomes ščečinjski (with nj)- this is not in accordance with Slovenian derivational rules. I suggest it is best that you keep the original Polish spellings. --Jalen (pogovor) 16:50, 16. julij 2013 (CEST)

Np/tračanščina[uredi kodo]

V članku si zbrisal 'rdeče' povezave - povzete so po angleški (in delno po srbski) wikipediji ([31] in [32]. Zbrisani toponimi imajo tam svoje članke: npr.: Južna Bolgarija, Vzhodna Trakija, Voreia Ellada (statistična regija severne Grčije), Jugovzhodna Evropa (debata o tem na pogovorni strani). Kakšen poseben razlog za to? Naslednje: »Tračanščina poseduje satemizacijo – ali je pripadala satemski skupini indoevropskih jezikov ali pa so nanjo močno vplivali satemski jeziki. Iz pisnih virov je znano, da je jezik, o katerem je znanega malo, izumrl v zgodnjem ...« je dobesedni prevod iz en-wp. Zgodnji srednji vek ima tudi samostojen članek. Paleo-balkanski jeziki je v sr-wp. Ali članek o starobalkanskih jezikih ni smiseln? Ali je na ta način smiselno prevajati? Tudi vse povezave sem smiselno preveril - predvsem na en-wp in na drugih wikipedijah. --xJaM (pogovor) 00:25, 28. julij 2013 (CEST)

Rdeče povezave sem umaknil zato, ker mene preveč rdečih povezav v članku moti že zaradi čisto estetskega videza. Zaradi mene jih lahko daš tudi nazaj. Ostalo besedilo pa nisem izbrisal, temveč sem članek malo preuredil in ostalo smiselno vključil. Piše, da je tračanščina pripadala satemski veji IE jezikov in sem dodal celo povezavo na to temo: [33], pa da je iz tračanščine malo pisnih virov. Haarmann izumrtje jezika postavlja v 6. stoletje, zato sta omenjeni obe letnici. Klasifikacija starobalkanskih jezikov je pa lahko problematična, ker so vsi ti stari IE jeziki zelo skromno izpričani in enostavno ni dovolj zanesljivega materiala, na podlagi katerega bi jih lahko uvrstili v eno in isto jezikovno skupino. Kvečjemu so "starobalkanski jeziki" lahko geografski pojem. Na angl. wikipediji je to dobro razloženo: [34].--Jalen (pogovor) 10:20, 28. julij 2013 (CEST)
Ja, rdeče povezave bom poskusil vrniti - geografska mikrodelitev teh področij pmsm ne more škodovati. Članki že še bodo napisani; če te motijo, to ni stvar uporabnikov, ali ne :-) Ali si morda tudi ti kje zasledi poimenovanje 'traščina' - mene je čisto zmedlo in sem najprej kreiral članek, potem pa preselil; ne vem pa ali je to poimenovanje v redu. Dal sem o tem edini trenutno doseglivi digitalni vir iz dlib. Upam, da tam goroijo o istem. Sicer ima tudi Snoj v SES v nekaterih geslih npr. pridevnik 'traško' - glej npr. rž#Etimologija, kjer je navedena ena takšna referenca (v SES je zapisano 'traško'; ne tračansko). Do tistega, kjer je na en-wp lepo razloženo, pa še nisem prišel. --xJaM (pogovor) 02:03, 29. julij 2013 (CEST)
Ja, možna sta oba izraza: traški ali tračanski. Morda je prvi nekoliko starejši. Tudi Bezlaj ima v svojem ES nekje zapisano traški. PMM je oboje prav, bistveno je, da se držimo dosledno enega izraza. Glede starobalkanskih jezikov sem imel v mislih tale stavek: Thracian, Dacian, Phrygian, Illyrian, Venetic, and Paeonian are fragmentarily attested and cannot be reliably categorized. --Jalen (pogovor) 08:46, 29. julij 2013 (CEST)

Jerzy Popiełuszko[uredi kodo]

Jalen, lepo pozdravljen. Zanima me, kako se v slovenščini pravilno zapiše poljsko ime Jerzy Popiełuszko.--Irena 14:27, 10. november 2013 (CET)

Kar po poljsko - imen iz jezikov, ki uporabljajo latinično pisavo, se praviloma ne sloveni in ne poenostavlja. Kakšno Bożeno sicer kdaj lahko vidiš zapisano z ž-jem (Božena), ampak to je bolj piščeva lenoba kot kaj drugega. (Pri imenih naselij je slovenjenje pogostejše, ampak splošnega pravila spet ni - Łódź je Lodž, Katowice so Katovice, Szczecin pa je kar Szczecin.) M♦Zaplotnikprispevki 14:39, 10. november 2013 (CET)
Ali si hotela vprašati, kako se zapiše izgovor imena? V poljščini sicer nisem najbolj domač, ampak mislim, da se ime izgovarja kot Jerži.--Jalen (pogovor) 14:45, 10. november 2013 (CET)
Oboje, in hvala obema.--Irena 22:18, 10. november 2013 (CET)

Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih[uredi kodo]

Bi mogoče sodeloval v Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih (glej poglavje Problematični članki)? Gre za izbor 1000 tem, ki bi morale biti zadovoljivo opisane v vsaki enciklopediji. Trenutno sta se tam na novo znašla dva rdeča članka s področja jezikoslovja. Ker gre hkrati za tekmovanje, kjer smo trenutno na 39. mestu in če ti tekmovalna žilica ne da miru ... --Pinky sl (pogovor) 15:51, 10. november 2013 (CET)

Trenutno me žal precej zaposlujejo delovne obveznosti. Če bo čas dopuščal, bom poskusil narediti kako škrbino. LP, Jalen (pogovor) 17:17, 10. november 2013 (CET)

Slovenjenje[uredi kodo]

Prosim za tvoje mnenje v zvezi s tem pogovorom. Hvala. --Radek (pogovor) 12:35, 11. november 2013 (CET)

Lemščina[uredi kodo]

Zdravo! Vprašal sem že tudi Pinkyja, ker nisem prepričan o imenovanjih članka lemščina. V slovenščini mislim še ni naziva na imenovanje tega jezik in narodnosti, zato sem pogledal originalno ime Lemky. Vendar to ima več variacij: Łemkowie, Lemaki, Lemakivi, itn. Dončecpogovor 21:20, 13. december 2013 (CET)

Hvala! Dončecpogovor 21:58, 13. december 2013 (CET)

Vprašanje[uredi kodo]

Imel bi samo eno vprašanje, ki se nanaša na članek Akademik Šokalski. Zanima me ali je res potrebno "poslovenit" lastno ime ladje in če že, zakaj ravno iz Šokalskij v Šokalski? Kaj oz. kje je podlaga za to? Bi potem morali poslovenit tudi priimek osebe po kateri je dobila ime?

Hvala

Taka so pravila zapisovanja ruskih imen v slovenščini: [35]. --Jalen (pogovor) 17:18, 7. januar 2014 (CET)
Hvala, bom vedel za naprej. --Vdomen (pogovor) 17:25, 7. januar 2014 (CET)

Umajadi/Omajadi[uredi kodo]

V člankih o njihovi dinastiji in kalifatu se uporabljata obe imeni, ki bi ju rad poenotil. Po mojem mnenju bi bil bolj primeren izraz Omajadi, pa me zanima, če je to res. Hvala! Octopus (pogovor) 09:15, 11. januar 2014 (CET)

Tudi jaz sem bolj za izraz Omajadi. Zdi se mi, da v slovanskih jezikih prevladuje. --Jalen (pogovor) 21:04, 11. januar 2014 (CET)

Global account[uredi kodo]

Hi Jalen! As a Steward I'm involved in the upcoming unification of all accounts organized by the Wikimedia Foundation (see m:Single User Login finalisation announcement). By looking at your account, I realized that you don't have a global account yet. In order to secure your name, I recommend you to create such account on your own by submitting your password on Special:MergeAccount and unifying your local accounts. If you have any problems with doing that or further questions, please don't hesitate to contact me on my talk page. Cheers, DerHexer (pogovor) 01:55, 17. januar 2015 (CET)

Prosim za mnenje[uredi kodo]

Pozdravljen. Prosil bi te za mnenje v zvezi s tem, tudi zato, ker je izraz objavljen na Glavni strani, kar ga nekako potrjuje. Hvala. --Radek (pogovor) 11:23, 15. september 2015 (CEST)

Hvala za prispevek, čeprav ni dosegel pričakovanega popravka. Pa naj bo napisano. Pozdrav. --Radek (pogovor) 12:34, 16. september 2015 (CEST)

Spet imam slovnični problem. Tekst: Konstanca je morala trpeti kraljevo nasilje nad njenim ljudstvom. Problem je njenim, saj bi moralo biti svojim (v kolikor se nanaša na osebek Konstanca), vendar Konstanca je morala trpeti kraljevo nasilje nad svojim ljudstvom. bi lahko pomenilo, da je ljudstvo kraljevo, saj se veže na kraljevo nasilje. Ali ne? --Radek (pogovor) 10:06, 23. september 2015 (CEST)

Po moje je kar pravilno. "Svoj" se vedno nanaša na osebek stavka, kar je v tem primeru Konstanca. Če bi šlo za kraljevo ljudstvo, bi bilo prav "kraljevo nasilje nad njegovim ljudstvom."--Jalen (pogovor) 14:05, 23. september 2015 (CEST)

Starostin[uredi kodo]

Lahko prosim preveriš NP pri Sergeju Anatoljeviču. Starostin je prehud 'zalogaj' zame v 'enem šusu'. Sploh za 'družine in jezike s hribov in otokov'. Bom še dopolnil, tako da lahko tudi počakaš, oziroma popraviš 'kaj sproti'. NHTVNILP --xJaM (pogovor) 04:56, 29. oktober 2015 (CET)

Illič-Svitič je priimek - Иллич-Свитыч. Potem dvojne črke ohranjamo. Ali se motim? Sicer razloga za to ne vem točno. --xJaM (pogovor) 09:59, 30. oktober 2015 (CET)

Mejduš, sploh nisem opazil :). Mislim, da ne. Če pišemo Ana Ahmatova, je potemtakem samo Ilič. Zaenkrat sem popravil na zapis z enim l.--Jalen (pogovor) 18:22, 30. oktober 2015 (CET)

Nisem prej videl tvojega odgovora. :-). Po moje pa ja. V Aninem zgledu je Ana (Анна) slovenjeno ime, Illič-Svitin je pa priimek, in, strogo gledano, ruskih priimkov, četudi so v slovenščini, morda z drugačnim latiničnim zapisom, tujke, ne spreminjamo, razen, če velja kakšno manj strogo pravilo. Joffe je en tak lep zgled, pa Fridman npr., ki se v slovenskih virih piše običajno Friedmann ali z enojnim n. In še Fok (samešmorn:: 'Fock'). Ruska imena z dvema enakima črkama velikokrat pišejo tudi v slovenščini tako, kar pa mogoče ni prav, ker Anna ne zveni ravno rusko, če gre za rusko žensko osebo. Če me pa vprašaš zakaj sta v ruščini dva н, pa ne vem – samo ugibam lahko brez, da bi prej gledal etimologijo tega imena, da je morda tujek v njihovem jeziku, al' pa sem popolnoma narobe na hitro razmislil. Pri nekaterih sorodno zvenečih priimkih je k sreči lažje. Na primer priimek Фогг bi bil v slovenščini Fogg, saj gre za poljsko osebnost – npr. Mieczysław Fogg EN, in Fogg četudi bi bil Rus. Me zanima kolik je % takšnih zgledov, torej, takšnih, kot so Fok, in takšnih, kot je Fogg (takšnih, da je vseeno kako zapišeš, če transliteriraš). Temu se reče mogoče kakšna Knutova bolezen. --xJaM (pogovor) 01:27, 28. oktober 2017 (CEST)

Odrisya[uredi kodo]

Živijo!

Muči me slovenjejne imena tračanskega kraljestva, ki se imenuje:

  • bolgarsko: Одриско царство
  • angleško: Odrysian kingdom
  • češko: Odryské království
  • rusko: Одрисское царство
  • latinsko: Regnum Odrysium

Hvala za pomoč, --Octopus (pogovor) 16:12, 19. september 2016 (CEST)

Po moje bi se temu po slovensko reklo Odriško kraljestvo, nisem pa prepričan. Sem vprašal še IP213 za mnenje.--Jalen (pogovor) 19:55, 19. september 2016 (CEST)
B. Aubelj ima za Odryses prevod Odriz in za Odrysai prevod Odrizi. Odriško k. bi bilo potem najbrž prav. --IP 213 (pogovor) 09:26, 20. september 2016 (CEST)
@Octopus, naj bo torej Odriško kraljestvo. --Jalen (pogovor) 11:33, 20. september 2016 (CEST)
Naziv Odriško kraljestvo sem že uporabil, potem pa nisem bil več prepričan, da je pravi. Hvala! --Octopus (pogovor) 13:02, 24. september 2016 (CEST)
To je pmsm tudi dobra učna ura za prevajalnike, v tem primeru npr. iz ruščine v sl. Izgleda čisto preprosto, zlog сс dobi v sl obliko š. Ko bi bilo tako preprosto :-) Takšni zledi so res kar težki: cambriški, in še nekaj, ki se jih zdaj ne spomnim. --xJaM (pogovor) 00:57, 28. oktober 2017 (CEST)
Seveda ni tako preprosto :). Izjema je že ime samega jezika, русский je ruski in ne ruški.--Jalen (pogovor) 20:00, 30. oktober 2017 (CET)

Curtea de Argeș[uredi kodo]

Kako se sklanja ime vlaškega (romunskega) mesta Curtea de Argeș: Curteae de Argeș ali Curtea de Argeșa? Ime se je v člankih, povezanih z Vlaško, pojavilo samo nekajkrat, zato je še čas, da se napake zlahka popravi. Hvala! --Octopus (pogovor) 18:06, 1. december 2016 (CET)

Hja, taka sestavljena tuja lastna imena so nerodna za sklanjanje in po pravici povedano ne poznam nekega enotnega recepta zanje. Jaz se v takih primerih izognem nejasnostim tako, da ime uporabim kot neujemalni prilastek ob generičnem samostalniku, npr. "v mestu Curtea de Argeș". Če se ime res pojavlja samo nekajkrat, bi najbrž šlo na tak način? --Jalen (pogovor) 20:06, 1. december 2016 (CET)

Hvala za nasvet! V nadaljevanju besedila opažam, da se ime uporablja tudi v skrajšani obliki "Argeș", kar zadevo precej poenostavi. --Octopus (pogovor) 06:02, 2. december 2016 (CET)

Mislim, da je glede sklanjanja sicer bolj prav, da se sklanja zadnji element, tj. "iz Curtea de Argeșa".--Jalen (pogovor) 08:50, 2. december 2016 (CET)

Mahačkala et al[uredi kodo]

Hvala ti za popravek. Res si ne bi mislil, da je 'bolj' prav lezginsko od 'lezginško' za jezik lezginščina. Če še lahko pomagaš pri narodu, katerega jezik je laščina? Ali so to Lakci (morda kar Laki) ali kako drugače (angleško je Laks ali Laki, rusko лакцы). Sorodno imata hr in sr – Lakci. Morda je pravilneje Laki, ker je njihovo etnično ozemlje imenovano Lakija? In še – kako se v slovenščini naglasuje ime tega mesta? Sam bi naglaševal na tretjem a [mahačkála], rusko na zadnjem samoglasniku [mahačkalá] mi ne 'zveni' najbolje. LP. --xJaM (pogovor) 02:07, 6. januar 2017 (CET)

Večina južnoslovanskih narodov ima res Lakci, a to je očitno direktno prevzeto iz ruščine. Meni se zdi v slovenščini bolj naravno reči Laki (tudi glede na njihovo samopoimenovanje Lak [36]. Jezik je potem pač laški, kljub enakozvočnosti z Lah > laški, ki je v slovenščini slabšalno ime za Italijane.
Glede naglaševanja imena Mahačkala pa se mi tudi zdi v redu naglaševanje na predzadnjem zlogu. --Jalen (pogovor) 17:42, 6. januar 2017 (CET)
Kasneje sem pomislil tudi na poimenovanje Lakijci – vsaj glede na Lakijo bi se skladalo. Naglasitev bom potem popravil po tvojem predlogu. --xJaM (pogovor) 23:56, 6. januar 2017 (CET)

Nekaj pomislekov[uredi kodo]

Pozdravljen. Pri urejanju tega prispevka sem imel nekaj pomislekov, pa bi te prosil za nasvet:

  1. je dopustno, da uporabljam enkrat Britanci drugič Angleži za isti pojem, samo da ne ponavljam istega poimenovanja večkrat v istem stavku?
  2. je prav Zuluji ali Zulujci?
  3. kako bi bolje napisal Fontainebleau-ški?
  4. so države, ki jih naštevam v odstavku Nastanek burskih držav, pravilno poimenovane?
  5. imamo v slovenščini prevod besede suzerain (glej zadnji odstavek)?

Najlepše se ti zahvaljujem za pomoč.

--Radek (pogovor) 13:25, 16. januar 2017 (CET)

1. Jaz bi se držal izraza Britanci, glede na to, da gre za vojno med dvema točno določenima državama, od katerih je ena Velika Britanija.
2. Zuluji.
3. V kakšnem kontekstu se to pojavlja?
4. Poglavja Nastanek burskih držav ne vidim. Kje je to?
5. SSKJ ima geslo suzeren. Če gre za fevdalistični odnos do vazalov, je to najbrž kar pravi izraz. Izpeljani samostalnik bi potem bil suzerenstvo.
--Jalen (pogovor) 21:06, 16. januar 2017 (CET)


Oprosti, računalnik mi je odpovedal, preden sem utegnil shraniti popravke, in sedaj moram vse skupaj na novo predelati. Verjetno bom še danes uredil članek, za katerega bi te prosil, da ga pregledaš. In še nekaj. Po moji razširitvi članka je velik del posvečen predzgodovini in vzrokom vojne, pa bi bilo morda bolje, da se članek preimenuje v "Burske vojne" in se mu dodajo še podatki druge burske vojne - ta ima sedaj svoj kratek članek, ki bi ga potem kar odstranili. Kaj meniš? Hvala za sodelovanje. --Radek (pogovor) 12:24, 18. januar 2017 (CET)

Sem pregledal članek. Za tisti edikt sem dal "edikt iz Fontainebleauja", kot imajo tudi ostali slovanski jeziki. Če se ne da enostavno izpeljati pridevnika, je najbolje uporabiti kar desni prilastek.
Sicer se mi zdi popolnoma v redu, če imata prva in druga burska vojna vsaka svoj članek, kot je tudi na drugih wikipedijah. --Jalen (pogovor) 20:42, 19. januar 2017 (CET)

Ellsworth Price Bertholf[uredi kodo]

Škrbine o vojaških osebnostih
Nanoškrbine

Xx236 (pogovor) 13:12, 4. september 2017 (CEST)

Enki Xx236 (pogovor) 13:30, 4. september 2017 (CEST)

Kraljevina Sicilija[uredi kodo]

Vljudno prosim, da pregledaš, če so zadnji popravki umestni (npr. Siciljski in Siciljanski namesto Sicilski). Hvala. --Radek (pogovor) 17:50, 24. september 2017 (CEST)

Glede pridevnika sicilijanski mislim, da je v redu. Je v SSKJ in tudi glede jezika imam v spominu, da se uporablja izraz sicilijanščina oz. sicilijansko narečje. Bolj me moti oblika sicilijski, ki se mi zdi nenavadna. Sem vprašal še IP213 za mnenje glede Rogerija. --Jalen (pogovor) 19:29, 24. september 2017 (CEST)
Smo sklenili, da je v zgodovinskem kontekstu pravilneje sicilski in obnovili prejšnjo različico.--Jalen (pogovor) 10:23, 25. september 2017 (CEST)