Timur Lenk

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Timur Lenk (znan kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamerlan, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, kar pomeni Timur Železni hromec (Šepajoči)), tatarsko/turško-perzijski osvajalec in timuridski vladar, * 9. april 1336, Keš (Šahr-e Sabz), danes Uzbekistan, † 18. februar 1405, Čimkent, danes Kazahstan.

Timur Lenk je osnoval timuridsko dinastijo, ki je zamrla leta 1506.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Amir Timur (1336-1405) se je rodil v družini poglavarja nomadskega plemena Barlas, Teragaja, v mestu Kesh (danes Shahrisabz), v bližini Samarkanda, tedaj v Transoxaniji. Teragaj je bil pravnuk Karačarja Neviana in med prvimi se je spreobrnil v islam. Zaradi nasledstva bi lahko Teragaj dobil visok vojaški čin, vendar je, tako kot njegov oče Burkul, raje živel umirjeno in študiral. Timur se je zanašal na to, da je bil potomec mongolskega osvajalca Džingiskana, čeprav to ni natančno ugotovljeno. Znano je, da mu je njegova mati, Tikina Khatun umrla zelo mlada in da je imel tri brate in dve sestri.

S pomočjo očetove vzgoje se je Timur do svojih dvajsetih let dobro izobrazil ne le v veščinah vojskovanja, ampak je tudi skrbno prebiral Kor'an. Če lahko zaupamo Spominom (Malfu'at), je bil v tem času dobrega in usmiljenega srca.

Mladi Timur se je pojavil na političnem prizorišču kot aktivni državnik in vojaški vodja. Potem ko je postal vladar Maverounnahr-da z glavnim mestom Samarkand, je Amir Timur ustvaril veliko vojsko in vodil številne akcije tako, da je razširil svoj imperij od reke Volge in kavkaških gorskih verig na zahodu, do Indije na jugozahodu. Srednja Azija je bila srce imperija. Timur je želel premakniti glavno mesto v rodni Shahrisabz, vendar so nekatere politične in gospodarske razmere narekovale naj bo to Samarkand, znan tudi kot "Sijoča zvezda na vzhodu". Amir Timur je umrl med zadnjo vojno proti Kitajski leta 1405 v starosti od 69 let. Pokopan je bil v isti grob, kjer je bil pokopan nekdanji njegov učitelj hodža Barak. Amir Timur je dal dragocen prispevek k nacionalnemu sistemu države, izobraževanju, kulturi in splošnemu razvoju v svoji državi. Pod njegovim vodstvom je postal Samarkand središče kulture in znanosti, znan po vsej Srednji Aziji. V tem obdobju je bilo zgrajenih veliko spektakularnih arhitekturnih mojstrovin.

Pokopan je u veličastni grobnici Guru Mir v Samarkandu. Zgradil jo je sultan Mohamed Mirza, sin Džahangirja Mirza, Timurjev vnuk. Njegovo truplo je bilo eshumirano leta 1941 (Sovjetski antropolog Mihail M. Gerasimov), takrat je bila tudi ugotovljena njegova telesna napaka zaradi katere je dobil vzdevek Lenk – šepavi. Timur je bil ponovno pokopan s popolnim islamskim obredom v novembru 1942.

Imperij Timurja Lenka

Širjenje imperija[uredi | uredi kodo]

Leta 1380 se je začel pohod na jugu Khorasana, v srednjo in zahodno Perzijo in Irak, kjer so bile odpravljene lokalne dinastije kot Kartida, Sarbadara, Jalayirida Muzaffarida. Leta 1394 Timur že nadzorujejo območje, ki se razteza po delih današnjega Iraka (vključno z Bagdadom), Irana (nekdanja Perzija), Azerbajdžana, Uzbekistana, Armenije in Gruzije. Okoli leta 1389 je na vzhodu preostanek njegovih čet dosegel Tchaghatai Moghulistan, območje ob mongolski meji. V letih 1391 in 1395 je Timur izbojeval odločilno zmago nad Mongoli, katerih imperij je nato razpadel. Leta 1398 je osvojil Delhi, 1401 Damask in Bagdad. Poraz Otomanov 1402 je zagotovil preživetje preostanka Bizantinskega cesarstva za nadaljnjih 50 let. Zadnji problem, ki ga je poskušal odpraviti je bilo kitajsko cesarstvo dinastije Ming, ki ni plačevalo davščin. 1405 se je zato sredi zime odpravil na pohod na Kitajskem, vendar je na poti umrl v bližini današnjega Shymkenta v Kazahstanu.

Prostrano cesarstvo so si njegovi nasledniki razdelili med seboj. Najpomembnejši med njimi, njegov potomec Babur je osnoval Mogulsko cesarstvo v Indiji v 16. stoletju. Njegov imperij kmalu razpadel zaradi dednih sporov.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]


Predhodnik:
Mohamed
Perzijski kralj

1370-1405
Naslednik:
Šahruh